Pri znamenitem sproščanju davčnega vijaka je šlo pedvsem za znižanje dohodnin tistim, ki so sprejeli to odločitev (so v pravem davčnem razredu). Zato so lahko ukinili olajšave za investicije (ker nimajo direktne koristi od tega). Neverjetno je kako nekateri povsem osebne sebične poteze zdaj prikazujejo kot temeljito osmišljeno davčno reformo neslutenih pozitivnih razsežnosti.

Janša očitno ne ve, da je lahko ob povečanju rasti BDP v Nemčiji za 1 odstotno točko poveča rast v Sloveniji za več, saj se lahko ob tej rasti tudi deleži slovenskih inputov povečajo. Sicer pa je rast izvoza doživela skok takoj po vstopu v EU, kar kaže na to, da je bilo zelo pomembno zmanjšanje administrativnih ovir domačemu izvozu. Delno pozitiven učinek je lahko imelo tudi znižanje davka na izplačane plače.

eh, pozabte janšo ... model je k hitler; tud nemčija je bla takrat prikazana kot #1 - sam to še ne pomen, da je šlo vsem idealno, pomen le, da je šlo hitlerju idealno =)

gosp. rast je pa itak po vsej EU čist ql ... kar se pa dogaja v sloveniji pa res nima janša zaslug :S -večina sprememb je bila sprejetih tako, da bo na dolgi rok upostošilo vse okoli (ampak takrat janše ne bo več na tej poziciji & bo spet lepo pljuval po ostalih - vse dela lepo premišljeno (zase!))

Ne glede na to, da večina komentatorjev prikazuje trenutno gospodarsko rast kot nič posebnega, je potrebno vseeno povedati, da je razmerje med višjo gospodarsko rastjo v EU in slovensko vseeno preveč različno, da bi ga lahko tako posploševali. Vsekakor ima tudi ta vlada nekaj zaslug zato, da je rast tako visoka in da se ni ustavila pri načrtovanih nekaj nad 5%.
Glede dohodninskih razredov je potrebno povedati, da je bil na koncu sprejet kompromis in da tudi manjši nekaj dobijo. Ima pa ta zakon pozitivne posledice, saj bo zaradi pozitivne gospodarske rasti več možnosti za zviševanje plač.

Srbi rečejo: statistika naša dika vse što trebaš
ona naslika !!!

Za visoko gospodarsko rast so po mojem v prvi vrsti zaslužni direktorji in delavci predvsem v velikih izvoznih slovenskih družbah! Vlada pa jim lahko pri rasti lahko še nekaj malega pomaga. Seveda bodo taisti tudi "zaslužni" v primeru recesije in padajoče rasti: vlada takrat sigurno ne bo prevzemala odgovornosti za morebitno recesijo.

Janšo še najbolje demantira kar uradna novica SURS:

www.stat.si/novica_p...spx?id=942

Investicije so ključne. In kaj je spodbudilo investicije? Izvoz in avtoceste.. o veliki rasti potrošnje gospodinjstev ni ne duha ne sluha..

sasopol je napisal(a):
Janšo še najbolje demantira kar uradna novica SURS: www.stat.si/novica_p...spx?id=942 Investicije so ključne. In kaj je spodbudilo investicije? Izvoz in avtoceste.. o veliki rasti potrošnje gospodinjstev ni ne duha ne sluha..

 
Hmmm. Jaz bi verjel tudi Stanislavu Kovaču, ki povdarja, da imajo skupno gledano predelovalne dejavnosti in njihova dodana vrednost največjo težo in celo presežejo gradbeništvo, ki je v masi vendarle manjše. Glede zasebne potrošnje pa...hmm, hmmm... a ni bolje (dolgoročno gledano), če se vlaga v opremo in infrastrukturo, kot pa v zasebno porabo? Malo prezapletene so zadeve zame, da bi v popolnosti razumel, ampak imam občutek (verjamem tudi UMARju), da je ta gospodarska rast dokaj zdrava in predstavlja dokaj dobro osnovo za upanje, da ni muha enodnevnica. Seveda pa ni nikjer zagotovil, da ne bodo te investicije ostale neizkoriščene. Ampak večja investicija pomeni, da nekdo pričakuje večletno vračanje denarja skozi dodano vrednost (da se bo vložek amortiziral), močno večja zasebna potrošnja pa za prihodnost kvečjemu pomeni, da so se ljudje še celo zadolžili ali pa postrgali rezerve, da so kupili avto, zabavno elektroniko, itd... in jim tega v naslednjih letih ne bo treba oz. ne bodo imeli sredstev za to. Zato visoke investicije sicer tudi zagotovo pomenijo, da bo tega v naslednjih letih nekaj manj, ampak bodo pa ostala stanovanja, ceste, nova proizvodna oprema, ki naj bi ohranjala rast izvoza in neto dodane vrednosti. Gradbena podjetja npr. bodo morala zagotovo po kruh v tujino in ne vem, zakaj naj jim to ne bi uspelo. Če smo nekoliko optimistični pa je realno v prihodnjih nekaj letih pričakovati več tujih investicij in kar veliko evropskega denarja, tako da... Jaz sem optimističen za naslednja leta. Seveda pa ne verjamem, da bo rast7 ali več%, ampak tam med 5 in 6% pa bi povprečno lahko bila. Upam, da se ne motim preveč.

Kako lahko trdite, da je večina rasti zaradi zadolževanja DARSA? Stanislav Kovač se je poglobil in ugotovil, da njaveč prispevajo izvozno naravnana predelovalna podjetja. Spremljam tudi malo podjetja v svoji okolici in investirajo kar na veliko, velike so tudi rasti proizvodnje in izvoza. To z DARSom nima blage veze. Raste gradnja stanovanj. To z DARSom nima veliko veze. Rastejo Krka, Gorenje in druga podjetja. Koliko ima to veze z DARSom? In za konec: Kaj je narobe, da se veliko investira v ceste? Narobe je to, da se nepregledno troši denar, to se strinjam.

Če sklenem: po moje je nekaj razlogov za visoko rast: vključitev v EU, evro, konjunktura v EU, topla zima, vlada JJ ( za kapitalističen Zahod prva res demokratična), investicije države v infrastrukturo, pospešena prodaja deležev KADa in SODa, zaostanek po letu 1990 in njegovo nadomeščanje...

Zagotovo pa lahko trdim, da je ta vlada na pozitivni strani vpliva na rast, če jo primerjamo s prejšnjo.

kzupanc je napisal(a):


Hmmm. Jaz bi verjel tudi Stanislavu Kovaču, ki povdarja, da imajo skupno gledano predelovalne dejavnosti in njihova dodana vrednost največjo težo in celo presežejo gradbeništvo, ki je v masi vendarle manjše. Glede zasebne potrošnje pa...hmm, hmmm... a ni bolje (dolgoročno gledano), če se vlaga v opremo in infrastrukturo, kot pa v zasebno porabo?

Ne gre za to, kaj je boljse, gre za to, od kje se financira, in kaj to pomeni za BDP ob te metodologiji merjenja.

Vemo da se avtoceste gradijo na kredit ... to pomeni, da je njihov prispevek k "spici" v BDPju zgolj zacasen, poleg tega ima pa dinamiko vzmeti: tisto, kar pridobimo v BDP sedaj z izposojanjem za avtoceste, toliko bo zmanjkalo v BDPju takrat, ko se bodo ti krediti vracali. Z drugimi besedami: sedaj imamo potrosnjo na tuje stroske, potem bomo pa imeli vracanje denarja (ki bi sicer sel v takratno potrosnjo in BDP) na lastne stroske.

PS. Torej je za BDP res odgovorna vlada, bolj tocno minister Bajuk ki je vzel tisto miljardo kredita za avtocese. A ni odgovoren na nacin, ki si ga pripisuje.
PPS. In jasno, ce bi isto stvar poceli drzavljani (si sposojali v tujini in trosili doma) bi imelo to tocno enake ucinke sedaj in pozneje.
PPPS. Pod to zadnjo tocko pa spadajo stanovanja na podlagi iz tujine financiranih kreditov.

bc123a je napisal(a):

Ne gre za to, kaj je boljse, gre za to, od kje se financira, in kaj to pomeni za BDP ob te metodologiji merjenja.

Vemo da se avtoceste gradijo na kredit ... to pomeni, da je njihov prispevek k "spici" v BDPju zgolj zacasen, poleg tega ima pa dinamiko vzmeti: tisto, kar pridobimo v BDP sedaj z izposojanjem za avtoceste, toliko bo zmanjkalo v BDPju takrat, ko se bodo ti krediti vracali. Z drugimi besedami: sedaj imamo potrosnjo na tuje stroske, potem bomo pa imeli vracanje denarja (ki bi sicer sel v takratno potrosnjo in BDP) na lastne stroske.

PS. Torej je za BDP res odgovorna vlada, bolj tocno minister Bajuk ki je vzel tisto miljardo kredita za avtocese. A ni odgovoren na nacin, ki si ga pripisuje.
PPS. In jasno, ce bi isto stvar poceli drzavljani (si sposojali v tujini in trosili doma) bi imelo to tocno enake ucinke sedaj in pozneje.
PPPS. Pod to zadnjo tocko pa spadajo stanovanja na podlagi iz tujine financiranih kreditov.

Saj to si jaz tudi tako razlagam.Ampak:1. Po moji oceni predstavlja POVEČANA gradnja avtocest in stanovanj skupaj recimo 2 odstotni točki, rast predelovalnih dejavnosti pa 4 odstotne točke (ilustracija).
2. Naložbe v avtoceste in stanovanja se mi same po sebi ne zdijo slabe.

Nisi pa podal rešitve, kaj bi moralo po tvoje rasti, da bi lahko rekli: Ja res, to je pa prava zdrava, klena rast. In nekaj normalnega je, da država usmerja rast, če njena proračun predstavlja tretjino BDP. Vprašanje je samo v kaj investira. In zadolževanje je morda res malo pretirano, ampak ampak ... khmmm, khmmm, khmmm, ... no, mislim, da ima vlada podporo v (premišljenem!) zadolževanju za ceste  tudi s strani ekonomistov.

Se pa vprašam, kdo bo Hrvatom odplačeval njihove strašne nove ceste (niso ne financirane brez povezave z državo ) in zakaj potem Hrvaška rast ni 10%.

kzupanc je napisal(a):


Saj to si jaz tudi tako razlagam.Ampak:1. Po moji oceni predstavlja POVEČANA gradnja avtocest in stanovanj skupaj recimo 2 odstotni točki, rast predelovalnih dejavnosti pa 4 odstotne točke (ilustracija).
2. Naložbe v avtoceste in stanovanja se mi same po sebi ne zdijo slabe.

Nisi pa podal rešitve, kaj bi moralo po tvoje rasti, da bi lahko rekli: Ja res, to je pa prava zdrava, klena rast. In nekaj normalnega je, da država usmerja rast, če njena proračun predstavlja tretjino BDP. Vprašanje je samo v kaj investira. In zadolževanje je morda res malo pretirano, ampak ampak ... khmmm, khmmm, khmmm, ... no, mislim, da ima vlada podporo v (premišljenem!) zadolževanju za ceste  tudi s strani ekonomistov.

Se pa vprašam, kdo bo Hrvatom odplačeval njihove strašne nove ceste (niso ne financirane brez povezave z državo ) in zakaj potem Hrvaška rast ni 10%.

 
Seveda vem, da je vpliv avtocestnega programa na rast BDP znaten. Ugovarjam pa temu, da je odločilen in da je narobe, da se DARS zadolžuje. Ker po moje je smiselno, da se zadolžuje, vprašanje je le, če se ne preveč in če za denar dobi dovolj kvalitetnih novih cest.
Čutim pač zelo pozitivno vzdušje v gospodarstvu in to nima veze z avtocestami, prispeva pa levji delež k rasti. Ima pa vezo z EU na vse načine in tudi malo s to vlado. Tisto malo je +, če primerjamo z Ropovo vlado in najbrž - ali dva -, če primerjamo z optimalno vlado.  

kzupanc je napisal(a):


Saj to si jaz tudi tako razlagam.Ampak:1. Po moji oceni predstavlja POVEČANA gradnja avtocest in stanovanj skupaj recimo 2 odstotni točki, rast predelovalnih dejavnosti pa 4 odstotne točke (ilustracija).
2. Naložbe v avtoceste in stanovanja se mi same po sebi ne zdijo slabe.

Nisi pa podal rešitve, kaj bi moralo po tvoje rasti, da bi lahko rekli: Ja res, to je pa prava zdrava, klena rast. In nekaj normalnega je, da država usmerja rast, če njena proračun predstavlja tretjino BDP. Vprašanje je samo v kaj investira. In zadolževanje je morda res malo pretirano, ampak ampak ... khmmm, khmmm, khmmm, ... no, mislim, da ima vlada podporo v (premišljenem!) zadolževanju za ceste tudi s strani ekonomistov.

Se pa vprašam, kdo bo Hrvatom odplačeval njihove strašne nove ceste (niso ne financirane brez povezave z državo ) in zakaj potem Hrvaška rast ni 10%.

Preberi si micotov clanek na temo skupne faktorske produktivnosti (ali nekaj taksnega).

Produktivnost lahko povecas (zelo na grobo):
1. z investicijami
2. z tehnoloskim napredkom
3. z tem da ljudje vec delajo

Za 1 se zadolzujes, za 2 moras razvijati in inovirati, za 3 moras znizati davke (mejne stopnje), da dobijo ljudje motivacijo za vec dela. Jansa trdi da je vlada delala na tockah 2 in 3, a podatki kazejo da je velik del rasti izhaja iz 1, ki je najenostavnejsa in populisticno gledano na kratki rok najmanj boleca.

bc123a je napisal(a):


Preberi si micotov clanek na temo skupne faktorske produktivnosti (ali nekaj taksnega).

Produktivnost lahko povecas (zelo na grobo):
1. z investicijami
2. z tehnoloskim napredkom
3. z tem da ljudje vec delajo

Za 1 se zadolzujes, za 2 moras razvijati in inovirati, za 3 moras znizati davke (mejne stopnje), da dobijo ljudje motivacijo za vec dela. Jansa trdi da je vlada delala na tockah 2 in 3, a podatki kazejo da je velik del rasti izhaja iz 1, ki je najenostavnejsa in populisticno gledano na kratki rok najmanj boleca.

 
Lepo in enostavno povedano. Pri nas je nekako v modi in trdno prepričanje da s 1. točko (gradnja tehnoloških parkov) na veliko razvijamo drugo točko. E pa malo morgen :)