Koliko predorov imajo hrvati? Kakšna je zahtevnost njihove gradnje? Vse to je treba upoštevat potem nas pa primerjat s komerkoli. Edini odsek avtoceste, ki je primerljiv z hrvaškim načinom gradnje je pomurski odsek, ki je večinoma po ravnini z nekaterimi premostitvami.

0505Berga ...
Predori ... med Karlovcem in Splitom hm... 2 zelo dolga (nekaj takega kot Karavanški) in kakšnih 10 do 15 krajših.
Zahtevnost ... avtocesta čez Liko je nekaj podobnega, kot bi se spomnil povezati Jesenice in Bohinsjko Bistrico čez Pokljuko...
Tudi kakovost hrvaških avtocest je po mojem (laičnem) mnenju vsaj tako dobra kot je kakovost slovenskih avtocest.

Zelo redko se zgodi, da bi se lahko učili pri svojih južnih sosedih; gradnja avtocest je ena takšnih stvari.

Občutek imam, da si malce zgubil kompas: V članku piše, da Hrvati namenjajo za gradnjo avtocest mnogo več denarja, piše tudi, da bi Slovenija lahko zaslužila s cestninami mnogo več kot danes, če bi imeli avtoceste že gotove, nikjer pa ne primerjam geoloških pogojev gradnje. Sicer pa, kako pametno vodena je slovenska gradnja, kaže že dejstvo, da Slovenija ne tvega financiranja gradnje z evropskimi sredstvi - ker bi pač potem morala biti gradnja vodena transparentno. Sicer pa, če govorimo o zahtevnosti: kako so lahko Danci in Švedi v roku zgradili povezavo čez ožino Oresunde, in to brez podražitev. Verjetno zato, ker je bila gradnja povsem nezahtevna :)

Ni primerjave učinkovitosti gradnje. Toliko km na toliko milijonov evrov recimo. Kako je možno, da tega ni v članku. Hrvatov je 2,5 krat toliko kot Slovencev, oblika Hrvaške pa je taka, da zahteva še več avtocest.

Seveda se strinjam, da bi Slovenci morali z vloženim denarjem zgraditi več in tudi, da bi morali vlagati še več in bolj izkoriščati evropska sredstva in javno zasebno partnerstvo.

Je bela cesta še preveč se investira v te avtoceste. Če bi vložek podvojili (sploh ni važno kdo bi bil finncer) bi BDP zrasel za prek 11-12 odstokov!!!! v zadnjem kvartalu; to bi bila šele veselica! Bi blo za pogledat kuk njim tak infrastukturni projekt nosi v bdp še pred turistično sezno

Učinkovitost gradnje je področje, na katerem se naši gradbinci (in dars in prometno ministrstvo) vztrajno sklicujejo na stališče, da pač gradnje cest tu in tam ni mogoče primerjati - ker je pač različen teren, različna geološka sestava ipd.
Članek govori o politični podpori gradnji - izraženi skozi del BDP. Tu se pokaže, da je podpora gradnji v Sloveniji bolj salonska kot resnična.

godec je napisal(a):
Učinkovitost gradnje je področje, na katerem se naši gradbinci (in dars in prometno ministrstvo) vztrajno sklicujejo na stališče, da pač gradnje cest tu in tam ni mogoče primerjati - ker je pač različen teren, različna geološka sestava ipd.
Članek govori o politični podpori gradnji - izraženi skozi del BDP. Tu se pokaže, da je podpora gradnji v Sloveniji bolj salonska kot resnična.

Če dobro pomisliš, je v interesu največjih slo playerjev, ki gradijo domače AC, v interesu, da se dela s tempom, ki ga zmorejo sami pokrivati. V nasprotnem primeru bi morale AC graditi tudi tuja podjetja. S tem odpade dolgoročen siguren pritok poslov, odpadejo (bolj verjetno) podkupnine in domačijska dogovarjanja, kdo bo kaj gradil. Jasno je torej tudi, zakaj se tistim, ki o vsem tem odločajo, gladko jebe za ceno 1km AC.

Korist tistih, ki te orgije plačujemo, je zgolj kolateralna škoda. Če delajo še tako drago in počasi, si tlačijo podkupnine v žep, izdelujejo najbolj valovite ceste itd., še vedno se na koncu nekaj zgradi, po čemer se da za silo peljati. In če vse to dočakaš šele v penziji, kar pomeni za našo generacijo enkrat okoli 90 let, ti je praktično vseeno, tudi če se da po teh rodeo kolovozih in zaporah peljati kvečjemu 50km/h ter na vsakih 30 km pokramljati to in ono z ostalimi udeleženci v prometu, ki se nabijejo pred cestninsko postajo, v katerih zaposlujejo po eno možgansko celico na vsako uto skupaj z njenim lastnikom (da je brezposelnost nižja press).

godec je napisal(a):
Učinkovitost gradnje je področje, na katerem se naši gradbinci (in dars in prometno ministrstvo) vztrajno sklicujejo na stališče, da pač gradnje cest tu in tam ni mogoče primerjati - ker je pač različen teren, različna geološka sestava ipd.
Članek govori o politični podpori gradnji - izraženi skozi del BDP. Tu se pokaže, da je podpora gradnji v Sloveniji bolj salonska kot resnična.

 
Aha. To se pa strinjam, da je premajhen del BDP namenjen cestni in železniški infrastrukturi.

1km ac stane torej 1,3%/28,5km=0,0456% BDP (v 2006 bi to bilo cca. 13,68MEUR)
z 1km ac pa zaslužimo (letno poročilo Dars: prihodki 167MEUR-70MEUR odhodkov brez koncesije) 97MEUR, na km je to 97/370=0,262MEUR

Donosnost 1km je torej 0,262/13,68 = 2%?