če vprašate direktorje manjših in srednjih družb, bi bil po moje, sicer zelo prikrit odgovor nekako tak "vse v službi denarja. Več kot pade nam v žep....Posameznik itak ni važen, saj bo prisiljen delat za golo preživetje, zraven bomo pa še malo fušali z drugimi oblikami zaposlitev na črno!Pa kaj za to, vse za "narodov" (beri) "privatnega žepa" blagor!

abisola je napisal(a):
če vprašate direktorje manjših in srednjih družb, bi bil po moje, sicer zelo prikrit odgovor nekako tak "vse v službi denarja. Več kot pade nam v žep....Posameznik itak ni važen, saj bo prisiljen delat za golo preživetje, zraven bomo pa še malo fušali z drugimi oblikami zaposlitev na črno!Pa kaj za to, vse za "narodov" (beri) "privatnega žepa" blagor!

 kaj pa naj bo direktorjev cilj, če ne max. dobička? pa pustimo g. colariča in njegovo kneževino cvička ob strani.

Če se upošteva definicija "varnega dela" in sicer da je delo varno in za to sprejemljivo, ko v človeški delovni dobi ne pride do patoloških sprememb, ki je veljala do sedaj, dokler delavci niso bili "človeški vir", kot premisa za stik med starim in novim razmerjem do delavcev, potem takem so dosedanji delavci že "izrabljeni človeški viri". Seveda, to velja za povprečje. Izjeme obstajajo in zato morata obstajati invalidska upokojitev in podaljšana delovna doba oz. kasnejša upokojitev. Odnos do teh dveh kategorijah mora biti human sicer bi za pokojnimski sklad bilo najbolj ekonomično "pobiti" vsakega upravičenca že pred prejemom prve pokojnine. Od te skrajnosti se je treba odmaknuti čim dlje v humanost, kolkor nam ekonomske možnosti dopuščajo, a dopuščajo veliko če pogledamo samo denimo višino nagrad delovodstvu v nekaterih podjetjih. Nagrade in druge beneficije delovodstvu so dejansko manevarski prostor za sindikate.

Vprašanje ste zelo jasno postavili, odgovori delodajalcev pa so sicer daljši, a zaviti, nihče ni želel jasno in na kratko odgovoriti, to pa kaže na to, da v žepu držijo fige. Seveda ne bi zaposlili starejšega delavca, če bi lahko dobili mlajšega, razen morda kakšnega po zvezah. Tako je tudi v praksi, saj zdaj že ponekod štiridesetletnikom govorijo, da so prestari. Kako naj potem uspejo tisti okrog 60 let? Verjemi, kdor hočeš.

Bob je napisal(a):

kaj pa naj bo direktorjev cilj, če ne max. dobička? pa pustimo g. colariča in njegovo kneževino cvička ob strani.

Poleg max. dobička tudi zadovoljstvo zaposlenih. Največje bogastvo podjetja so namreč zaposleni s svojim znanjem.

Tudi meni se zdi tole barvanje megle in sem takoj za podiranje stereotipov, takšnih namreč, da si pri 40-ih (že)star in na pol nesposoben. Tudi mlajši ljudje, po končani izobrazbi, težko dobijo zaposlitev kar tako, saj jih delodajalci zavračajo, ker nimajo delovnih izkušenj. Ja, kako pa naj si jih pridobijo, če jih nihče ne vzame?? Naj povem še to, da delam v poklicu, kjer so včasih že 20-letniki "stari", saj ne vidijo smisla, nimajo ciljev..., zato se popolnoma strinjam s tistim stavkom, ki pravi, da si star toliko, kolikor se počutiš. Če pa znaš več, je pa še toliko bolje...