Najprej se bere krasno in obetavno vse skupaj... tudi vrednost investicije ne vidimo še, morda res ni visoka...
... potem pa preberemo na koncu članka:
"Zmogljivost baterije bo zadoščala za približno mesečno porabo toplote v poletni sezoni in tedensko porabo v zimski sezoni."
Ne znam si več tole predstavljati, a zaključek zgodbe ni več obetaven...

Google pravi, da je volumetrična specifična toplota tega peska cca 3kJ/L K, kar je manj kot voda (4.2). Trik je torej v tem, da pesek segrejemo na 500-600C, medtem ko vodo čez 100C le pod pritiskom, kar je pa malo bolj nerodno.
Google tudi pravi, da ima ta material izolativne lastnosti, kar pomeni, da je dovod/odvod toplote bolj počasen.
Če predpostavimo, da je shranjena toplota uporabna od temperature 50C navzgor do 500C, potem lahko 1000L kurilca nadomestimo z 31 m3 peska. Veliko, a spet ne toliko.
Samo na 500C nekaj ogreti ni mačji kašelj.

Finci gradijo baterijo iz peska in mahajo v slovo fosilnemu ogrevanju

No, če glih mahajo ali ne ne vem.

Precej zavajajoč naslov.

Zanimivo je tudi, da sedaj že vsakemu zalogovniku pravimo baterija.

Ok, če so oni to tako poimenovali.

Nima pa nič s tem, da se "maha v slovo" fosilnim gorivom.

V bistvu gre za zalogovnik toplote.

Tukaj je medij pesek. Lahko bi bila voda, kot imamo doma pri centralnem ogrevanju.

Energent pa je lahko karkoli.

V samem prispevku so stvari, ki si nasprotujejo.

Manjka tudi bistvo, da imajo na zalogi ogromne količine lesa, ki bo med glavnimi energenti, ali elektrika iz hidroelektrarn.

Sončni kolektorji so itak večino sezone na skrajhnem severu neuporabni.

Veter pa je tudi lahko vmes vprašljiv in je zelo nestabilni vir energije.

Zato je potreben stabilen vir energije.

Mimogrede.

Pred 40 leti smo imeli termoakumulacijske peči na elektriko.

Bile so precej popularne takrat. Tudi pri nas doma je bila ena taka.

Bistvo je bilo, da je imela v sredici posebno opeko, ki je akumulirala toploto.

Energent je bila elektrika.

Tako smo na elektriko, ko je bila cenejša tarifa "polnili" "baterijo", oziroma zalogovnik toplote, ko smo greli opeko na visoko temperaturo.

Ko je bila dražja tarifa je laufal samo ventilator, ki je iz te peči pihal topel zrak.

V bistvu je že dolgo znano, da razne kamnine in podobni materiali dobro akumulirajo toploto.

Na ta način so se že davno nazaj greli naši predniki.

V bistvu Finci niso odkrili nič novega.

Tudi v Ljubljani imamo "hranilnik toplote"
1990 - zgradi se 54 metrov visok hranilnik toplote s prostornino 24.000 m3 in zmogljivostjo hranjenja 850 MWh toplote.

To je "pisani valj" na sliki: sl.wikipedia.org/wiki/Toplarna
Od tukaj: www.energetika.si/en...roizvodnji

[]
Najprej se bere krasno in obetavno vse skupaj... tudi vrednost investicije ne vidimo še, morda res ni visoka...
... potem pa preberemo na koncu članka:
"Zmogljivost baterije bo zadoščala za približno mesečno porabo toplote v poletni sezoni in tedensko porabo v zimski sezoni."
Ne znam si več tole predstavljati, a zaključek zgodbe ni več obetaven...

Zakaj si ne znaš to predstavljati - v mestu jih našopaš 100, takih ali podobnih hranilnikov, z daljnovodom, in lahko energijo proizvajaš iz kakršnegakoli izvora nekje drugje - da na primer ne rabiš kurit lesa, oglja, plina, odpadkov itd., v samem mestu.