"Skratka, zdravniška stavka, ki seveda ni zadnja, je v danih razmerah »normalna«, pričakovana in razumljiva."

Je pričakovana, ni pa razumljiva in normalna. Vzrok so nekdanji kovid dodatki, ki so jim bili kasneje ukinjeni. Seveda ko se nekdo navadi na višje prejemke in standard, potem je težko iti na slabše.

Popolna liberalizacija zdravstva nikoli ne bo učinkovita, enostavno zato ne, ker kapitalizem nima moralnega čuta, po defaultu mora iz enega evra narediti čim več. Zato nekatere storitve nikoli ne bodo zanimive, nekatere pa precej. Pač tiste, ki nosijo največ profita. Zdravstvo mora biti javno ali pa vsaj zelo regulirano, tako kot dostop do vode, komunale, vojska, itd...In zdravniki se morajo obnašati temu primerno.

Nekaj me pa zelo moti in to je da Fides zavaja in laže, da jim gre za nas, bolnike. Nikoli jim ni šlo in tudi nikoli jim ne bo šlo, čeprav bi jim glede na prisego moralo.

Glavna težava tega sistema je to, da se enkrat začne lomiti na točki, ko se zaradi negacije prej omenjenih prvin socialnosti raven jeze, nestrpnosti in grobosti v družbi preliva v vse številčnejše dogodke, za katere se potem radi sprašujemo, kako so se sploh lahko zgodili. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali se tega zavedajo tudi zdravniki oziroma ali je tudi to tema pogajanj.

Seveda se ne zavedajo, kot se tega ne zavedajo razni Muski, Pečečniki, Vežnaverji,... Prepričani so, da se da to nevarnost imeti pod kontrolo s pomočjo represivnega sistema države.

Ja.
Ampak v Sloveniji je premalo zdrave, svobodne tekmovalnosti in preveč nasilne, nezdrave egalitarnosti. Napisano za SLO ne drži. Slovenija se za boljše delovanje družbe in učinkovitost mora premakniti v smer tekmovalnosti, ZDA in Kitajska pa verjetno malo v smer egalitarnosti, solidarnosti. Kitajska ali Rusija še posebej!

A Rusija da slovi po solidarnosti? Ni videti ...

Sem ti mislil dati plus... pa težko. So noter misli, kot je ta, ki preprosto ne (vz)držijo:

- Zdravstvo mora biti javno... Odgovor: Ne, ne drži, lahko je le ožji del javni, drugi del pa tržni in koncesijko urejen, pa bo bolje delovalo. Danes imaš lahko v javnih zdravstvenih domovih pol privatnikov, pa deluje. Vsak ima svoj del kolača. Itd.

- Zdravniki so pohlepni in jih ne briga za bolnike... Odgovor: Ne, problemov je precej, del problema so zdravniki z ekstremno izraženim egom, teh je morda 30% med vsemi zdravniki, ampak tile tudi najbolj mešajo štrene. In še in še.

Enodimenzionalno gledanje na problematiko ne pelje nikamor. Gre za kompleksen šah... in vedno znova me zmoti to, da se poenostavlja. Pa še ena zadeva: Plenjenje v sistemu... to rado počne recimo 20% zdravnikov... a doslej je redko komu to uspelo ustaviti.

Temeljni problem je, kar lepo opiše avtor prispevka, v tem, da so se slovenski zdravniki navadili na to ribarjenje v kalnem in da pravzaprav teh 20 do 30% najbolj pohlepnih spravlja vse bolj v skušnjavo ostale zdravnike in jih potihem peljejo v degaradcijo javnega in razvoj zasebnega zdravstva.

Zasebno zdravstvo je nekaj, čemur se ne bomo izognili... potrebno je le vedeti, kako ga regulirati in kaj mu dati pod zob.

[]
Sem ti mislil dati plus... pa težko. So noter misli, kot je ta, ki preprosto ne (vz)držijo:

- Zdravstvo mora biti javno... Odgovor: Ne, ne drži, lahko je le ožji del javni, drugi del pa tržni in koncesijko urejen, pa bo bolje delovalo. Danes imaš lahko v javnih zdravstvenih domovih pol privatnikov, pa deluje. Vsak ima svoj del kolača. Itd.

Lahko je tudi le del privat, ampak mora biti stroga regulacija. Kapitalu se j*** za zdravje, namreč. Pa saj smo lepo to videli v praksi nedolgo nazaj, ko se je ob injekciji mio privat sektor skoncentriral le na določene donosne preiskave.

- Zdravniki so pohlepni in jih ne briga za bolnike... Odgovor: Ne, problemov je precej, del problema so zdravniki z ekstremno izraženim egom, teh je morda 30% med vsemi zdravniki, ampak tile tudi najbolj mešajo štrene. In še in še.

No, res, je. Niso vsi zdravniki enaki. Bom pa tako rekel, Fidesa ne briga kaj dosti za bolnike. Vse kar želi je višje plače zdravnikov, nima pa usmeritve v tisto, kar je najbolj kritično in to je urejenost sistema. Začeli bi lahko z merjenjem produktivnosti, oz bolje rečeno neproduktivnosti pri nekaterih, npr število obravnav, zadovoljstvo pacientov, itd...

Enodimenzionalno gledanje na problematiko ne pelje nikamor. Gre za kompleksen šah... in vedno znova me zmoti to, da se poenostavlja. Pa še ena zadeva: Plenjenje v sistemu... to rado počne recimo 20% zdravnikov... a doslej je redko komu to uspelo ustaviti.

Nobenemu ni tega uspelo ustaviti, pa tudi razen redkih izjem noben na to ne opozarja. Ali Fides, kje ste?

Temeljni problem je, kar lepo opiše avtor prispevka, v tem, da so se slovenski zdravniki navadili na to ribarjenje v kalnem in da pravzaprav teh 20 do 30% najbolj pohlepnih spravlja vse bolj v skušnjavo ostale zdravnike in jih potihem peljejo v degaradcijo javnega in razvoj zasebnega zdravstva.

Podpišem.

Zasebno zdravstvo je nekaj, čemur se ne bomo izognili... potrebno je le vedeti, kako ga regulirati in kaj mu dati pod zob.

celotno zdravstvo nikoli ne bo in ne bi smelo biti zasebno. Žal pa se tudi kombinacija ne obnese, tako, kot je urejeno sedaj. Meni nihče ne bo trobil, da je nekdo dlje časa sposoben delati 8 urni šiht, popoldan pa še enega. In to ne karkoli, temveč umsko in psihično obremjujoče.

Poglej, v javnem sistemu merjenje učinkovitosti zdravnikom, sodnikom, poslancem, profesorjem... nau šlo. Ego ne bo egu gledal pod prste... raje se vsi uradno hvalijo in potem si za hrbtom kažejo fige.

Potrebno je uvajati principe enostavnega podjetništva in preglednosti. Eni bodo delali 150 ur mesečno, eni pa 250... pa naj bodo plačani po učinku.

Sicer je tu vprašanje, kako kakovostno lahko zdravi ob 10 minutnem pregledu... a to je že vprašanje standardov, do katerih pa zdravniki ne bodo prišli - če gremo v razpravi dalje - še 100 let.--

... ker mnogi med njimi se imajo za najboljše... in menijo, da v 10 minutah vedo za diagnozo. (Ejej, toliko felerjev, kot jih delajo oni, redkokatera stroka to počne. Pa se imajo za "strokovnjake"...)

Poglej, v javnem sistemu merjenje učinkovitosti zdravnikom, sodnikom, poslancem, profesorjem... nau šlo. Ego ne bo egu gledal pod prste... raje se vsi uradno hvalijo in potem si za hrbtom kažejo fige.

Za zdravnike in poslance sicer ne vem (predvsem slednji so preplačani za gobezdanje in glasovanje po strankarskih navodilih), profesorji pa so vsaj podvrženi sistemu habilitacij in so njihovi prejemki vsaj delno odvisna od raziskovalno projektne uspešnosti.

[]
Poglej, v javnem sistemu merjenje učinkovitosti zdravnikom, sodnikom, poslancem, profesorjem... nau šlo. Ego ne bo egu gledal pod prste... raje se vsi uradno hvalijo in potem si za hrbtom kažejo fige.

Potrebno je uvajati principe enostavnega podjetništva in preglednosti. Eni bodo delali 150 ur mesečno, eni pa 250... pa naj bodo plačani po učinku.

Kako pa naj bodo plačani po učinku, če jim ne moreš meriti učinkovitosti? :)

Saj veš, učinek si prikrojijo po svoje... je deset načinov... vsak po svoje. Oz. nekatere, ki delajo slabo, nikoli ne doleti sankcija, ker so drugače "učinkoviti". Kaj bi ti v takem vzdušju meril? :)
Govorim realno, ker papir sicer vse prenese.

[]
Saj veš, učinek si prikrojijo po svoje... je deset načinov... vsak po svoje. Oz. nekatere, ki delajo slabo, nikoli ne doleti sankcija, ker so drugače "učinkoviti". Kaj bi ti v takem vzdušju meril? :)
Govorim realno, ker papir sicer vse prenese.

Najprej bi postavil merljiva pričakovanja, potem bi pa to konec leta izmeril. če že mene vprašaš :)
Res je, da se povsod cilji niso merljivi, ampak tega ni veliko.

To se naredi drugače.

Imamo tako in tako kapaciteto s toliko in toliko kadra.

Zdravnike zmetat iz sistema plač v JS, iz zavodov narest d.o.o. ali d.d.-je v lasti države, ali lokalnih skupnosti. In potem naj se te gospodarske družbe pogajajo o cenah svojih storitev z zavarovalnico. Zdravniki oziroma vsi zaposleni pa z managementom družbe o plačah.

Tako bi si izvajalci začeli konkurirati med seboj tako na prihodkovni strani, kot tudi izdatkovni. Preplačila robe bi se zmanjšala, ker bi ZZZS priznal neko ceno, pa mu je vseeno, če ti montiraš zlate kolke pacientom.

ZZZS pa bi preprosto imel postavko "plačilo storitev".

Ja, to bi bilo seveda v redu. Ampak pričakovati, da bi prišlo do takih radikalnih sprememb v naslednjih 100 letih je po moje utopija :)

Ni vreden komentarja tale še en populističen članek naperjen proti zdravnikom. Avtorju predlagam, da se malo poduči nasplošno o slovenskem zdravstvu in o problemih v njem oz. problemih/zahtevah zdravnikov, na katere se opozarja že leta, na nekatere celo desetletja.

Slednje dobro potrjuje izjava nekdanje predsednice zdravniške zbornice Živčec Kalanove, ki je dejala, da bodo zdravniške plače lahko problem šele takrat, ko bodo zdravniki zaslužili 25 tisoč evrov na teden. Prevedeno, lahko smo srečni, da zdravniki ne zahtevajo še več.
spoštovani prof. dr. Klanjšek,
hvala za fin sociološki pregled. Mogoče bi ga dopolnila le z virom moje izjave iz leta 2018, ki temelji na plačilu tujih zdravnikov, ki so v Sloveniji "svetovali", niti zdravili niso, za omenjene zneske, www.delo.si/novice/s...nih-otrok/ .
Ker verjamem v javno zdravstvo, ki v nekaterih segmentih mora ostati "državno" v organiziranosti, vztrajam na delu v nujni medicinski pomoči, četudi v polovičnem delovnem času www.delo.si/novice/s...la-nadure/ , ker je to še potrebno za družbo, slovensko zdravstvo in bolnike. Ko bo zdravnikov dovolj za zagotavljanje vsaj nujne medicinske pomoči z rednim delom 40 + 8/teden, se bom v celoti umaknila "na trg", kjer sem že sedaj drugo polovico do polnega delovnega časa. Veliko zadovoljstvo je delati v urejenem okolju, kjer se lahko posvetim pacientovim potrebam. Mimogrede, 7,5 min/za pacienta je izmerjen časovni interval, nikakor standard in ima podlago v doktorskem delu v katerem je podrobna analiza obremenitev z delom družinskih zdravnikov. Hvala za vaš strokovni odziv.

Tale članek ni tako bedast kot prejšnji prispevki avtorja.
S spodnjo ugotovitvijo se v osnovi strinjam, čeprav je posplošena in je ne moremo aplicirati na vse zdravnike:

Zdravniki se vedejo racionalno tudi, če drži nekaj drugega – da gre pri stavki predvsem za to, da se zruši »leva« vlada. Zakaj? Drugačna, to je »desna« vlada, bi zdravstvo najverjetneje reševala prek (nadaljnje) privatizacije. Če bi bila ta izpeljana do popolnosti, bi se dokončno opravilo z »ujetostjo« v plačni sistem in demonizacijo zaslužkarskega motiva pri zdravnikih. Skratka, »desna vlada« verjetno pomeni boljši položaj zdravnikov.

Za razliko od avtorja verjamem, da z več (precej več) zasebnega v zdravstvu lahko izboljšamo rezultat za paciente in za dobre zdravnike.
S posnemanjem Sovjetske zveze ne bomo postali podobni Švici. Raje posnemajmo Švico.