Kdor pozna zaposlene v JS, ve, da imajo plače več ali manj skromne. Ponavadi so taki tudi pod največjim pritiskom. Da so notorno slaba organizacija dela, neracionalnost, neodgovornost, birokracija, množica zakonov in predpisov, ki jih nihče več ne pozna/razume, ter drugi skriti stroški, razlogi za napihovanje števila zaposlenih, posledicno tudi mase plač, se premalo govori. Nihče pa v to ne bo zagrizel, ker bo izgubil volitve. 183 tisoč volilcev odloča..

Če želiš kaj narediti, bolje organizirati v JS, potrebuješ ekipo 100 ljudi, sposobnih in željnih sprememeb, tudi pogumnih, razpršenih po ministrstvih. Da jih boš v oblastni ekipi take in toliko imel, malo morgen... morda se najdejo 3 ali 4je (ki torej gredo v politiko reševat probleme v JS). Potem nekje se nekaj premakne, generalno pa ne, ker pač je tistih sposobnih, ki imajo željo iti na izpostavljeno politično funkcijo, zelo zelo malo. Že apriori se je tega treba zavedati.
Jih pa rine v politiko precej (realno) nesposobnih, ki pa imajo o sebi visoko mnenje in nato trčijo (zelo kmalu) ob realnost, ki ji niso kos... in jim ne preostane drugega, kot da se pretvarjajo. Ali pa že gredo na operativne funkcije politični mački, ki vedo kako glumiti.

Drži...na vseh, vsaj malo strokovnih področjih, je nastal človeški vakum, ni več ljudi, ki bi delali. Sedaj se to sovpada z menjavo generacij, negativno selekcijo na vseh področjih, meritokracija se ne upošteva... razpad družbe v obliki, kot smo jo poznali, se odvija pred našimi očmi.

Niso proiblem visoke plače v JS, ker visoke niso, čeprav imajo izjemno visoke ostale socialne pravice. Problem je slaba organizaciaj dela in posledično preveliko število zaposlenih v JS, oboje pa je posledica različnih (odvečnih, nepotrebnih, škodljivih) predpisov, aktov, poslovnikov itd in seveda izjemen vpliv instant politike in NVO na delo JS. Rešitev: prevetritev vse zakonodajo in organizacije dela (in socialnih pravic) v JS, posebej še v ožjem, državnem sektorju in digitalizacija. Kot podjetnik se ne želim v zvezi s posamično zahtevo srečati z birokratom, vse kar potrebujem v stiku z državo (ki jo kot servis plačujemo) je računalnik s katerim lahko dostopam do ustrezne storitve.

Zaradi tega vsi razmišljamo, kako bi postali davčni nomadi. Tega ne bomo dolgo plačevali.

Poleg davkov si boš v tujini pridelal tudi normalno spodobno pokojnino.

Imaš pa skandinavski model z visokimi davki, ljudje pa so na splošno zadovoljni. Danska je dober primer.

Pri nas je nerganje nalezljivo in potem po nekaj letih nerganja priraste še pesimizem... in smo četrt koraka stran od nezadovoljstva, slabe organizacije, percepcije o previsokih davkih... skratka neučinkoviti državi.

Drži, ljudje delajo razliko in če ni entuziazma... potem pač smo, kjer smo. Tu pa tam se kaj na silo premakne, vendar to ni recept za trajen uspeh.

Najsposobnejši (jih je malo v Sloveniji) se držijo stran od javnega sektorja, mogoče kdaj pa kdaj z njim stopijo v stik, ampak so privat, sami sebi šefi. (Pa da bo jasno, vsaj 50% ljudi v privat biznisu tudi nima pravih kompetenc, niso neke kapacitete, morda celo bleferji, vendar se vsaj znajdejo na trgu. To je tudi dobra veščina.)

Popravljanje plač nekaterim, še poveča razburjenje drugih. Na koncu je še vedno najboljši nekakšen popravljen Virantov enotni sistem. Lahko so določeni poklici ali zaposleni iz tega izvzeti, a je treba točno definirati kdo in zakaj. To, kar se dogaja zdaj, vodi v bankrot proračuna in razpad javnih servisov. Plačna skupina J ima res nesramno nizke plače. Mogoče je pa njih kakšno tretjino preveč in bi z istim zneskom ostalim lahko dvignili plače? Ugibam. Na vseh področjih je treba nagraditi kvaliteto, učinkovitost in odgovornost.

[smrk]
Drži...na vseh, vsaj malo strokovnih področjih, je nastal človeški vakum, ni več ljudi, ki bi delali. Sedaj se to sovpada z menjavo generacij, negativno selekcijo na vseh področjih, meritokracija se ne upošteva... razpad družbe v obliki, kot smo jo poznali, se odvija pred našimi očmi.

To je pa zelo res. Ko so nalivali neomejen količine praznega denarja v sistem, sem vedel, da je glavni problem, kdo bo produkte in storitve za te bilijone denarja naredil oz. ponudil.

Res neverjetno da se v času avtomatizacije in digitalizacije bohoti javni sektor. Razumem do neke mere, da gre za storitve kjer je težko zmanjševati in so potrebe večje, ampak generalno bi moralo število vseeno padat. In to da ima javni sektor v povprečju višje plače kot gospodarstvo (ki ga napaja) je po moje svetovni unikum.
Kot je že nekdo napisal, nihče ne upa ugriznit v to jabolko, ker je to preveč volivcev. Dodatno pa so tu zelo močni in dobro organizirani sindikati v nasprotju z gospodarstvom

[lojze1]
Niso proiblem visoke plače v JS, ker visoke niso, čeprav imajo izjemno visoke ostale socialne pravice. Problem je slaba organizaciaj dela in posledično preveliko število zaposlenih v JS, oboje pa je posledica različnih (odvečnih, nepotrebnih, škodljivih) predpisov, aktov, poslovnikov itd in seveda izjemen vpliv instant politike in NVO na delo JS. Rešitev: prevetritev vse zakonodajo in organizacije dela (in socialnih pravic) v JS, posebej še v ožjem, državnem sektorju in digitalizacija. Kot podjetnik se ne želim v zvezi s posamično zahtevo srečati z birokratom, vse kar potrebujem v stiku z državo (ki jo kot servis plačujemo) je računalnik s katerim lahko dostopam do ustrezne storitve.

Točno tako, seveda!

Kaj pa, če bi naredili še primerjavo med javnim in zasebnim sektorjem v številu dni dopustov, odsotnosti zaradi bolezni in morebitnega izobraževanja?

Poznam primere v zasebnem sektorju, kjer zaposleni tudi z 20 let delovne dobe ne dobijo več kot 20 dni dopusta. Marsikdo ima omejitev na maksimalno 30 dni.

Po drugi strani, poznam tudi par primerov v javnem sektorju, ki imajo 40+ dni dopusta. In tukaj mogoče tiči en od razlogov, zakaj se št. zaposlenih in izdatki v javnem sektorju ves čas povečujejo.

Kaj si hotel povedati? Le nergati?!

moja soseda je socialna delavka in ima 2k plače in 40 dni dopusta. not bad...

Daleč od tega, da bi nergal. Preprosto... na koncu poti ljudje niso neumni, vidijo, prepoznajo (vsaj večina nas) kvaliteto in jo hvalijo.
Potem sledi zaupanje, v ljudi, nato v sistem. Ker pa se nam marsikje temelji rušijo, potem pač ljudje ne zaupajo, vsak eur davka jim je preveč dati za tako državo...

... ko ni zaupanja, je težko delati in sploh se truditi. V privat biznisu pa vsaj si sam sebi šef in je odvisno od tebe, ali si dober. Resda so tudi tu nepoštena pravila, a občutek, da si sam sebi šef in lahko delaš dobro ter se ti to vrača... je neprecenljiv.

Birokrat svoje vloge ali naloge ne vidi kot pomoči pri razvoju nekega dogodka. Dogodek zanj predstavlja predvsem tveganje za odgovornost.

Najlažje je predstaviti številke, iztrgane iz konteksta, ter jih pospremiti s sočnimi komentarji.

Ustrezen kontest tu bi bil, kaj se je pa medtem dogajalo z zaposlenostjo in plačami v gospodarstvu?

Število zaposlenih v gospodarstvu se je v tem obgobju povečalo iz 634 tisoč na 676 tisoč, za 6.6%. Rast zaposlenih v javnem sektorju, kot ga definira SURS in ne ga. avtorica, je bila iz 238 na 245 oziroma slabe 3% (zakaj razlika v definiciji, nimam pojma)

Povprečna plača v zasebnem sektorju se je med januarjem 2018 in marcem 2023 povečala iz 1527 na 2076 evrov, za 36%, v javnem sektorju v istem obdobju iz 1936 na 2453 oziroma 26.7%.

Če to dvoje združimo, masa plač v javenm sektorju se je povečala za 30,5%, v zasebnem pa za skoraj 45%. BDP se je v tem času povečal za dobre 28%

Sedaj imate kontekst.

No, spoštovani ekonomist, razkrij se kaj ti številke, ki jih navajaš pomenijo, kaj žečiš, predlagaš (povečanje še več zaposlenih v JS, povečanje plač itd)? Mi v gospodarstvu se pogovarjamo o dodani vrednosti in koliko k tej pripomore JS, prej odmore kot pripomore. Ti lahko navedem tisoč brezveznih težav, ki jih imamo z birokracijo. Če malo radikalno razmišljam, pa se bo najbrž to zgodilo, AI bo odnesla večino teh delovnih mest, Orwellov 1984 se nam kaže v drugi perspektivnejši luči. Si predstavljaš program, ki bo pripravljal sodbo npr. US, zagotovo bi bila hitrejša, bolj objektivna in bolj demokratična kot ta zadnja o RTV. Edini problem je umanjkanje demokracije, anarhija (NVO) in globoka država. To imamo že zdaj.

Kontekstu manjka faktor produktivnosti. Zasebni sektor je to moral povečati, sicer si nebi mogel izplačati višjih plačk, ker je pač na trgu. Javni s tem nima težav, malo zagrozi s stavko, vlada po liniji manšega odpora ugodi zahtevam, delajo pa po starem.

[Nollem]
moja soseda je socialna delavka in ima 2k plače in 40 dni dopusta. not bad...

Verjetno ima 40 let delovne dobe in temu primerne dodatke. Ker občasno tudi kaj naredim za csdje...hvala lepa za tako sluzbo..

2k ni ekstremno visoka plača. Pa če je socialna delavka, to še ne pomeni, da bi morala biti socialni problem.

[trocki]
2k ni ekstremno visoka plača. Pa če je socialna delavka, to še ne pomeni, da bi morala biti socialni problem.

seveda plača ni ne vem kaj. a če jo primerjam z mojo, pa je vseeno precej višja. pa ravno tako delam s strankami, a tudi kaj ustvarim. precej v bistvu. lani za 40% presežen plan, prejel bogato nagrado 800 EUR bruto. pa nič ne grozimo s štrajkom...

aja, dopusta 27 dni (vs. 40)

Prav to, da je v eno vrečo z xy žepi zmetano vse, je problem.

ker ti "nezadovoljstvo" enih za sabo takoj potegne vse ostale.

[MarkoPahor]
Najlažje je predstaviti številke, iztrgane iz konteksta, ter jih pospremiti s sočnimi komentarji.

Ustrezen kontest tu bi bil, kaj se je pa medtem dogajalo z zaposlenostjo in plačami v gospodarstvu?

Število zaposlenih v gospodarstvu se je v tem obgobju povečalo iz 634 tisoč na 676 tisoč, za 6.6%. Rast zaposlenih v javnem sektorju, kot ga definira SURS in ne ga. avtorica, je bila iz 238 na 245 oziroma slabe 3% (zakaj razlika v definiciji, nimam pojma)

Povprečna plača v zasebnem sektorju se je med januarjem 2018 in marcem 2023 povečala iz 1527 na 2076 evrov, za 36%, v javnem sektorju v istem obdobju iz 1936 na 2453 oziroma 26.7%.

Če to dvoje združimo, masa plač v javenm sektorju se je povečala za 30,5%, v zasebnem pa za skoraj 45%. BDP se je v tem času povečal za dobre 28%

Sedaj imate kontekst.

Zaradi take logike se Slovenija utaplja zaradi javnega sektorja ki za več denarja manj nardi gospodarstvo pa ne more nafutrat