top kombinacija :)

V grafih: slovenski dolg se je v desetih letih relativno povečal veliko bolj kot italijanski

aha, sej smo vedli, slovenija je najvecji kurac, zakaj ne znamo tko kot na primer baltik, estonija recimo!

Pri tem je večjo rast relativnega javnega dolga kot Slovenija v zadnjih desetih letih izmerila le Estonija

eee....

Spet igra številk.
Iz 100 na 110 in 60 na 80 ali pa 20na 50.
Nima nekega širšega pomena.
Razmišljam :)

ima pomen v smislu tega, koliko lahko res isces kvalitativnih razlik v fiskalni politiki v situaciji, kot zadnja leta je.

seveda ce ti je ze doslej bilo jasno, da prav dosti ne in da so v tem kontekstu zgodbe o pridnih in porednih drzavah in politikah bolj buce, potem to ni presenecenje.

Dolg je kot droga, ko si enkrat nad določeno mejo ne moreš dol.
Oz odvajanje bo boleče.

Večkrat gledamo kakšne grafe in primerjave.

Vse je pa potrebno vzeti z določeno rezervo in in upoštevati, da so države med seboj zelo različne.

In še ena zelo bistvena zadeva pri dolgovih ali kreditih.

Bistveno je za kaj kredit uporabimo !

Tako, da same gole številke še ne pomenijo nič.

svojcas sta rogoff in kolegica razlagala o neke usodnem pragu zadolzitve, nakar se je izkazalo, da je bila napaka v excelu :) vmes je eu panteon na tem ze zgradil celo religijo austerity; ki jo seveda "na ovim prostorima" ze poznamo vsaj od milke in branka dalje.

ce pogledam proracunska dogajanja po prostoru in casu, bi rekel, da to z dolgom ni nek one way ticket proces, tudi ko so cifre zelo za prijet, temvec predvsem za to, ali in kaksne so alternative. v sedanjem casu so bolj svoh, se zlasti v procesu deglobalizacije. vsi cakamo tehnoloski cudez, ki bo naredil kvalitativno spremembo (se ena engelsova zate, prehod kvantitete v kvaliteto ;) . dokler ga ne bo, pa je smer inercije tezko drugacna od zadolzevanja.

(rishi bo kao skusal dokazati, da ni tako, pa bomo videli, kako dalec nese.)

Ja se strinjam.
Mene bolj zanima, kako se bojo ob tem obnasali ljudje.
Bojo selili kes v otipljive stvari, kaj pomeni printanje in visoke om za plebs, ali lahko gremo japan scenario naprej.
Kot praviš in videno na uk z visokim dolgom postanejo om vse pomebnejse. In tu je problem visokeg dolga, ne sam dolg.
Najlepši izhod je inflacija.
A nedolgo nazaj tudi tule smo razglabljali, da bi bila ze 1,5 nova normala in ne več nad 2 npr.

V familiji smo že dolgo komunisticni kristjani. Pa nam tako Cerkev kot politika nista blizu.
Oboje je opij, prosto po lj grafitih opazenih v stud. letih.
Dvomim, da smo ljudje sposobni se it kvalitete nad kvantiteto. Mogoče cez nekaj generacij.
Se najboljši scenarij za to je drag pofl, oz draginja kot pravijo trenutno.
Vceraj bral, da francoski kmetje razmisljajo o eko. Ko je konvencionalno skoraj iste cene kot eko je to cisto normalno.

[]
Večkrat gledamo kakšne grafe in primerjave.

Vse je pa potrebno vzeti z določeno rezervo in in upoštevati, da so države med seboj zelo različne.

In še ena zelo bistvena zadeva pri dolgovih ali kreditih.

Bistveno je za kaj kredit uporabimo !

Tako, da same gole številke še ne pomenijo nič.

Še bolj bistveno je to, kako smo kredit sposobni odplačevati, torej čemu se moramo odpovedati, da ga lahko odplačujemo.

[hostamox]
Kot praviš in videno na uk z visokim dolgom postanejo om vse pomebnejse. In tu je problem visokeg dolga, ne sam dolg.
Najlepši izhod je inflacija.
A nedolgo nazaj tudi tule smo razglabljali, da bi bila ze 1,5 nova normala in ne več nad 2 npr.

verjetno je najbolj enostavna smer inercije ycc v vseh zahodnih drzavah, torej cb izrecno targetira (omejuje) "trzni" donos drzavnih obveznic, a la japonska.

[]
verjetno je najbolj enostavna smer inercije ycc v vseh zahodnih drzavah, torej cb izrecno targetira (omejuje) "trzni" donos drzavnih obveznic, a la japonska.

Sam v tem primeru je hkratno printanje in kupovanje drzavnih obveznic ter visanje om čisto mozno.
Drzave imajo 1, 5 banke pri ecb po 2,5 plebs in podjetja pa 4 procentne om.
Sam koliko časa bo to šlo.deset, dvajset, trideset let.

[hostamox]
Sam v tem primeru je hkratno printanje in kupovanje drzavnih obveznic ter visanje om čisto mozno.

v tem primeru so om v tako rekoc locena spremenljivka, ker si umaknil njihov pomen za proracun. ni samoumevno niti gor niti dol.

Drzave imajo 1, 5 banke pri ecb po 2,5 plebs in podjetja pa 4 procentne om.
Sam koliko časa bo to šlo.deset, dvajset, trideset let.

ves ono - the market can stay irrational longer than you can stay solvent.

tudi ce je to rigged market :)

Oja vem, vem :).
Zato ne skusam bit pameten in raje sprašujem izkusenejse:)
Preden izpeljem kako #pametno# naložbo.:)
Kako misliš da se bo odzval slo neprem. trg na visanje om.

Če se bo drzava poceni zadolzevala, bo vedno možnost za mehak pristanek prek nekih intervencij na trgu, cakanje na delo, pomoč brezposelnim, gradnja socialnih stanovanj, razni socialni transferji, nacionalizacije podjetij trenutno energetska.

po moje je splosen trend vedno vecje vloge drzave na vsakrsnem "trgu" (in to sploh ne velja samo za slovenijo, zelo dalec od tega).

glede na to se vprasanje prevede v to, kako se bo politika odlocala. ponavadi se odloca v smeri bozanja volilcev. starejse osebe z imetnistvom nepremicnin so kakor razumem pomembnejsi volilci od mladih.

dolgorocno je to problem. mogoce je ta dolgorocnost ze na tem, da postane kratkorocna. vendar stvari se vedno potekajo po principu i'll be gone - you'll be gone. kje zmanjka strikca, ne vem.

"spoznal je ljudi, zato ljubi drevesa"

Pa smo začel šele plesat kaj šele bo....

Ce je pa socialist jansa obcasno. Rabimo logarja