rofl krohot

forum.finance.si/?m=...659&single

Če bi se motnje na trgu nadaljevale bi to pomenilo veliko tveganje za finančno stabilnost v Veliki Britaniji

veliko tveganje za financno stabilnost v vb je, da imajo politicno oblasti frajerji in frajerke, ki mislijo, da je v vsakem vremenu ne glede na karkoli zvelicavni odgovor nizanje davkov, ter da se politicna in denarna oblast ne znajdeta, kje imata rit in kje glavo...

na tw se folk zajebava, da je uk finmin prejel najkrajsi email v zgodovini:

from: IMF
subject: WTF

FT poroča, da se je zaradi turbulenc na obvezniških trgih v težavah znašlo na "tisoče pokojninskih skladov".

Dodatek ljubiteljem kapitalskih penzij... ;)

[Endimion]
>FT poroča, da se je zaradi turbulenc na obvezniških trgih v težavah znašlo na "tisoče pokojninskih skladov".

Dodatek ljubiteljem kapitalskih penzij... ;)

za ilustracijo, 40-letne drzavne obveznice so -75% od decembra.

(zgleda naceloma apetitlih za kupit, ampak je zgledalo ze pri -50% in zdaj je -50% od -50% :)

Me pa nekaj zanima.

Kako se to kaže v bilanci samega sklada. Jaz razumem, da gredo lahko ti papirčki v rubriko "naložbe vrednotene po nominali do dospetja" in ne v "naložbe vrednotene po tržni vrednosti".

Ampak po drugi strani pa, če se je sklad založil s temi obveznicami po nominali, in so sedaj pr -70%, jih ob likvidaciji pač ne more vrednotiti po "100".?

Poznam zgodbo Enronovega 401k plana ki je šel tako v finančna nebesa, a to so ZDA. Kako je s tem v eU/UK?

Važni sta dve stvari!!

Da je rusom zmanjkalo municije po 3 tednih, kot je napovedal MI6 in

da bodo Ukrajino podpirali do zadnjega Zelenskega!!

Vse ostalo je podobno, kot bi še vedno bili člani Eu! :))

[Endimion]
Me pa nekaj zanima.

Kako se to kaže v bilanci samega sklada. Jaz razumem, da gredo lahko ti papirčki v rubriko "naložbe vrednotene po nominali do dospetja" in ne v "naložbe vrednotene po tržni vrednosti".

Ampak po drugi strani pa, če se je sklad založil s temi obveznicami po nominali, in so sedaj pr -70%, jih ob likvidaciji pač ne more vrednotiti po "100".?

Poznam zgodbo Enronovega 401k plana ki je šel tako v finančna nebesa, a to so ZDA. Kako je s tem v eU/UK?

Rezultat je odvisen od denarnega toka.
Sklad 40 letno obveznico lahko še vedno vodi po 100%, čeprav je na trgu 30%.
Če ne bi imel dvigov, lahko počaka na lepše čase, če bodo prišli.

Hudič je kot vedno v podrobnostih.
V sklad eni vplačujejo, za tiste, ki odhajajo v penzijo pa mora sklad nakazati vsa sredstva na posebni rentni račun.
Če je teh prenakazil na rentni račun bistveno več, kot prilivov, nastopijo problemi.
Sklad mora npr. na trgu prodati 40 letno obveznico in realizira 70% izgube pri taki prodaji.
Potem mu začnejo reviziroji težiti, da je to naredil in daje vprašanje za ostale 40 letne obveznice, če jih bo res držal do zapadlosti. Če se uprava malo prestraši, jih preknjiži na tržni portfelj, kar naenkrat se v skladu pokažejo tudi dejanske izgube, za tisto, kar je bila prej samo nastavljena mina.
Lahko se zgodi likvidacija, ki da rezultat, ki ste ga prej omenili

Iz kje pa izvirajo težave oz. pribitki na obveznice? Kakšne imate kaj info?

ne vem, sem dalec od strokovnnjaka za racunovodska pravila britanskih penzijskih skladov.

vendar kakor razumem je iz tega nastala solidna panika in pritisk - ze vsaj samo na podlagi margin callov za krpanje konstrukcij, ki so jih zanje nastimali njihovi upravljalci.

iz FT:

Thousands of pension funds have faced urget demands for additional cash from investment managers in recent days to meet margin calls, after the collapse in UK government bond prices blew a hole in strategies to protect them against inflation and interest-rate risks.

pribitki na obveeznice izvirajo iz tega, da

- je boe povisevala om in s tem apriori spreminjala zahtevano om in s tem logicen tecaj

- je boe sporocila ze pred casom, da misli zdaj enkrat tako kot fed zaceti z odprodajo svoje skozi QE nabrane zaloge drzavnih obveznic, kar logicno pomeni prodajni pritisk

- je kot cesnja na torti prisla gor nova vlada z idejo, da bo masovno rezala davke, financirala pa to z zadolzevanjem, torej se vecjim prodajnim pritiskom in hkrati manjsim zaupanjem zaradi sibkejse bilance (manj prilivov + vec dolga hkrati; liz truss bi rada bila trump, ampak nima dolarja)

- vse skupaj pa je sedlo na podlago tega, da fedova lokomotiva vlece om mocneje, kot lahko drugi sledijo in s tem non-dolarske valute pesajo, vecji premiki pri valutah pa so ponavadi stvari, ki zatrese celotno piramido rizika

- ... in tako so med drugim penzijski skladi masovno fasali margin calle in so bile prodaje se mocnejse

zato je danes/vceraj imf izrecno prisel vprasat vlado [ www.bbc.com/news/bus...s-63051702 ] , a so malo zmesani, kako si predstavjlajo hkrati furanje restriktivne monetarne in ekspanzivne fiskalne politike.

da je prisel vprasat ravno imf, je posebej hilarious zato, ker je uk bila 1976 prva razvita drzava, resevana s programom imf [ www.nationalarchives...crisis.htm ] .

tarkat je bilo to ranga 4 mrd, kar se danes slisi smesno malo (vsak dezurni nategovalec bo sklamfal skupaj nekaj te velikosti in takoj nasel kupce), takrat pa niti ni bilo tako smesno in no way.

odziv glavnih igralcev je doslej taksen:

- vlada je povedala, da je noben ne razume in da bo v roku 2 mescev pojasnila bolj tocno, zakaj bo vse super

- boe se je obrnila na licu mesta in namesto napovedanih prodaj objavila, da bo kupila neomejeno mnogo obveznic, kolikor bo pac treba za skuliranje razmer (in da bo morebitne pri tem nastale izgube krila zakladnica, krohot).

tako zdaj boe, tako kot ecb, z eno roko zateguje in z drugo stimulira, samo s se vecjim razkorakom kot ecb - ecb samo nadaljuje obstojece programe (vsaj dokler italija ne zacne resno butat ven), boe pa je izrecno preklopila nazaj v "kupi vse kar leze in gre".

reakcija na "all you can eat" objavo boe je kar mocna, dolgi gilti so zdajle ranga +20% in so s tem na ravni izpred.... 5 dni.

Penziči zapuščajo £ in se selijo v $!! :))

Hvala za pojasnilo.

Ampak si ta moment predstavljam to nekako takole. Pa mi pustite nekol'ko pesniške svobode:

V deželo prijaha Teta Inflacija. Pridno kuri kupno moč. Tako onim, ki še aktivno ustvarjajo, kot znižuje kupno moč kupčka premoženja rentnikom.

Vitezi Okrogle Mize Centralne Banke gredo v boj z grdo Teto Inflacijo s tem da dražijo ponudbo denarja na trgu z dvigom OM. Ta dvig za sabo potegne tudi zahtevane donose že obstoječe mase premoženja na trgu (že izdane obveznice), kar pa le-tem niža vrednost (v odstotkih od nominale).

Ta dvig zahtevanih OM se zgodi z nekim časovnim zamikom od glavnega haranja Inflacije po deželi.

Rentnike torej najprej pojaha Teta Inflacija, potem pa jim nominalno vrednostjo premoženja stolcejo še povišane OM?

Sploh v povezavi da v recesiji aktivno prebivalstvo manj varčuje tudi za pokojnine, ker pač nima denarja. Ne nujno da ga ima manj, lahko ga sploh ni. Potem se do neke mere to komot odrazi v tem, da je prilivov v penzijske sklade (s katerimi se dela revolving) manj, odlivi pa vseeno so, saj si se rente zavezal plačat s pogodbo.

In ob škarjah razlike med IN in OUT, mora sklad zapirati pozicije po tržnih cenah. A bi v tako kruljavih razmerah sploh lahko te minuse pokrili s kapitalom? V worst čase scenariju? In brez državne intervence?

[Endimion]
Hvala za pojasnilo.

Ampak si ta moment predstavljam to nekako takole. Pa mi pustite nekol'ko pesniške svobode:

V deželo prijaha Teta Inflacija. Pridno kuri kupno moč. Tako onim, ki še aktivno ustvarjajo, kot znižuje kupno moč kupčka premoženja rentnikom.

Vitezi Okrogle Mize Centralne Banke gredo v boj z grdo Teto Inflacijo s tem da dražijo ponudbo denarja na trgu z dvigom OM. Ta dvig za sabo potegne tudi zahtevane donose že obstoječe mase premoženja na trgu (že izdane obveznice), kar pa le-tem niža vrednost (v odstotkih od nominale).

Ta dvig zahtevanih OM se zgodi z nekim časovnim zamikom od glavnega haranja Inflacije po deželi.

Rentnike torej najprej pojaha Teta Inflacija, potem pa jim nominalno vrednostjo premoženja stolcejo še povišane OM?

Sploh v povezavi da v recesiji aktivno prebivalstvo manj varčuje tudi za pokojnine, ker pač nima denarja. Ne nujno da ga ima manj, lahko ga sploh ni. Potem se do neke mere to komot odrazi v tem, da je prilivov v penzijske sklade (s katerimi se dela revolving) manj, odlivi pa vseeno so, saj si se rente zavezal plačat s pogodbo.

In ob škarjah razlike med IN in OUT, mora sklad zapirati pozicije po tržnih cenah. A bi v tako kruljavih razmerah sploh lahko te minuse pokrili s kapitalom? V worst čase scenariju? In brez državne intervence?

To je prvi resni preizkus za kapitalsek penzije, tega do se daj še ni bilo - v naftni krizi konec sedemdestih let je bila ta panoga bistveno manjša, pa tudi rentnikov je bilo za vzorec, precejšen del potencialnih rentnikov pa je umrl v ww2. Skratka razmere popolnoma neprimerljive s sedanjim stanjem, ko je boomerjev veliko in ko so harvardski dečki 30 let propagirali kapitaske pokojnine.

Da lahko gredo v krajšem časovnem obdobju, mislim dve ali tri leta, naložbe teh skladov na polovico nominale ne bi bilo nobeno presenečenje. Da je lahko v tem času kumulativna inflacije okoli 25% pa tudi ne.
Potem bo vse odvisno od razlike med vplačili v sklade in izplačili rent, ki so zagotovljena.
Ta razlika bo verjetno negativna. Skladi imajo obrat okoli 25 let. Če cirkus traja okoli 5 let in bo vplačil recimo 1/3 manj kot izplačil in se zaradi fire sale prodaj delajo izgbe v višini okoli 60%, lahko ocenimo, da bo to na skladih pustilo okoli do 5% realnega zmanjšanja, tudi če se po petih letih vrne vse na stara pota.
To po moje še ni tako kritično, če pa bi inflacija ušla iz teh okvirjev, predvsem zaradi zblojenega intervencionizma oziroma fiskalne ekspanzije, potem pa je lahko scenarij veliko bolj črn.