No, v Hoferju zadeva že deluje.

In zelo dobro deluje !

Težko je narediti miselni preskok turbokapitalistom, ki bi imeli delavca 12 ur, plačali bi ga pa za kaki 2 ali 4 ure !

No, marsikaj se dogaj in premika.

Tudi Covid in vojna v Ukrajini so botrovali, da EU drugače razmišlja, kot kakšni 2 ali 3 leta nazaj.

No, mlajše generacije so za take zadeve bolj sprejemljivi in na mladih svet stoji.

Če ne bi bilo pohlepa bi UTD in skrajšani delovnik lepo delovali in bi vsi lepo živeli.

Samo miselni preskok je potreben.

Ta razmišljanja so v bistvu premalo elastična. Ljudje smo si med seboj različni, kot tudi v različnih obdobjih živeljnaja imamo različne potrebe in interese.

Ne moremo vseh ljudi na isti imenovalec vreči.

Na koncu koncev je potrebno 8 urni šiht ohraniti kot osnovni parameter, podjetjem pa pustiti, da si sama organizirajo proces, kot želijo in seveda v dogovoru in po željah delavcev.

To je mogoče tam, kjer obstaja zavedanje delodajalca, da je delavec pomemben člen v podjetju.

Teh raznih fleksibilnih oblik bo vse več, ker so tudi delodajalci vse bolj ozaveščeni o željah delavca, zlasti če ga potrebuje in mu gre naproti.

Delavcem pa plača ni več vse, ampak tudi prosti čas oz. čas prebit privat je razlog za dvig zadovoljstva in manj bolniških. Kot kateri primer...

Ambiciozen delavec pri npr. 32-ih, brez družine, ki želi mnogo delati in služiti, naj ne bo omejen pri tem.

Vse skupaj je nato stvar dogovora v podjetju. Delodajalci morajo priskuhniti željam delavcev in najti kompromise. Pa bo.

UTD ne bo nikoli deloval, vsaj na Balkanu ne. Pozabite. Manj ur kot bodo delali, več bo dela na črno.

Sem slišal, da je šest v hoferju enako osem drugje in se ljudje raje vrnejo na osem:)

[]
Na koncu koncev je potrebno 8 urni šiht ohraniti kot osnovni parameter, podjetjem pa pustiti, da si sama organizirajo proces, kot želijo in seveda v dogovoru in po željah delavcev.

Pa misliš, da so pri teh dogovorih delavci običajno na isti poziciji kot podjetja? Sicer bi to bil bolj "dogovor".

To je mogoče tam, kjer obstaja zavedanje delodajalca, da je delavec pomemben člen v podjetju.

Je takih delodajalcev omembe vredno število?

Zaradi takih pomislekov se mi zdi nujno, da je trg dela reguliran s strani države.

Vsi na s.p. pa boste vsi privatniki in delodajalci. In ja ogromno delodajalcev spostuje zaposlene in jih dobro placa - vsaj v mojem poslovnem krogu je tako.

Obstaja osnovno, zakonsko pravilo in potem dogovor v prid delavcu na ravni podjetja ali branže. Tako je že vsaj 30 let v delovnem pravu. Razlika je le v tem, da širša zavest o dobrobiti udeležencev delovnega procesa pripelje nove, fleksibilnejše oblike, ki nudijo več obojestranskega zadovoljstva.

Še en vidik: potrebovali bomo 12.000 novih učiteljev, 8.000 novih zdravnikov, 17.000 novih voznikov, 22.000 novih vratarjev in 2.400 novih policajev. Vse to lahko uvozite iz Sirije, Rusije ali Belorusije. Tam so, drugje jih ni! Imamo pa mesečnike! In pametne novinarje.

[]

Samo miselni preskok je potreben.

Potrebne so samo izkušnje. In potem se hitro ugotovi da krajši delovni čas ne more delovati, dokler je potrebno opraviti enako količino dela. In potem ni več nobenih "miselnih preskokov" in avtorji predlogov obmolknejo.

Skrajšanje bi bilo možno zgolj v dejavnostih, kjer so neproduktivni in ne delajo vseh 8 ur ali pa dobijo plačo ne glede na to koliko naredijo. Pridemo do raznih režijskih služb in zaposlenih v proračunskih porabnikih.

Pri ostalih, ki pa delajo za končno potrošnjo v gospodarskih dejavnostih pa se potreben končni obseg storitev in izdelkov potrebuje toliko delovnih ur kot sedaj. Drugače se naredi manj in so prazne trgovine, zaprte trgovine, zaprti hoteli, zaprte veterinarske ambulante, napostreženi starostniki v domovih za ostarele, itd. ...

Nasploh se srečuejmo z zanimivim fenomenom, ko isti krog govori o podaljševanju delovne dobe in naj bi silili ljudi v delo pri visokih starostih, ko so večinoma že precej obnemogli, po drugi strani bi pa skrajševali delovni čas najbolj sposobnemu delu populacije. In to celo prisilno.

To daljsanje delovne dobe in krajsanje urnika je res shizofreno, ja. Bolj nas matra doba, v kateri uzivamo penzijo, ki se daljsa in je treba od nekod vzet. Sicer sistem, ki nas prepricuje, kaj vse si moramo zeleti (in posledicno kupiti) zaradi tega, ker je produkcija ponavadi predimenzionirana (pohlep), ni ravno vzdrzen in bo slej ko prej potrebno razmisljati o sprostitvi te gonje in exploatacije (ljudi in okolja). Potem imamo tu se globalizacijski vidik, kjer so razlike med izplacili za enako opravljeno delo po sto in vec kratne. Zadeva ni trivialna, prav tako ne resitev.

Potem imamo tu se podaljsevanje zivljenja za vsako ceno (sicer legitimen cilj), ne glede na stanje osebka, ki je vprasljivo vsaj v smislu kvalitete takega zivljenja in pa stroskov za vzdrzevanje ter vpliva zasedenosti istega sektorja (zdravstvo) na ostalo (aktivno) populacijo. Kot omenjas, prazne trgovine, nepostrezeni starostniki v DSO, itd. ..., primarna produkcija bi itak morala biti vedno bolj avtomatizirana in cloveska manualna delovna sila bi se morala selit v storitveno dejavnost in javne servise. Primitivni akumulaciji bi se morali cimbolj izogibat in namesto izcrpavanja ljudi jih zaposliti vec (v DSO naprimer, sektor bo samo rastel). Pomoje lahko materialno gledano potegnemo zavoro, saj imamo vsega ze zdavnaj polne riti (toliko, da se presezki vec kot ocitno vidijo na smetiscih, ce si dovolimo pogledat zgolj tja). Kar ostane so res vec ali manj storitve, ki prav tako kot dobrine, ki jih moramo s sleperji furat iz enga konca planeta na drugega (spet shizo scena), izboljsujejo percipirano (in dejansko) kvaliteto zivljenja slehernika (kar bi moral biti osnovni civilizacijski cilj). Pa se okolje nam bo hvalezno.

Ja, ja....vsi enaki-vsi na minimalcu, a ne?