V bistvu SLO plačna enakost onemogoča formacijo novih članov srednjega razreda. Neenakost pa v SLO povečuje rast premoženja (naložbe, predvsem tudi lastništvo podjetij, novih privatnih, S.P.jev itd.).
V bistvu je tako, da nekateri poklicni in družbeni profili pristanejo v enakosti (ki jo forsira politika) in ven iz nje ne morejo - tudi glede kakšnih naložb v nepremičnine, karierno napredovanje itd. To so profili, ki bi leta 1004 bili srednji razred po premoženjskem potencialu, sedaj pa so delavski razred.
Po drugi strani napori politike po ustvarjanju totalne enakosti niso uspešni pri številnih profilih, ki lahko zaradi moči svojega tržneg apoložaja prebijejo te okvirje in si omogočijo orodja povečevanja premoženja (inženirji, obrtniki, podjetniki, tudi kmetje). Le-tem nato izjemno raste premoženje kot posledca dobrega dela in upravljanja in na ta način se lahko trdno zasidrajo celov višjem sloju, najmanj pa v srednjem sloju.

Dokler javni sektor zaskuži več kot tisti ki ustvarja bodo delavci samo še revnejši niso bogati delodajalci problem

[slovenecnb1]
Dokler javni sektor zaskuži več kot tisti ki ustvarja bodo delavci samo še revnejši niso bogati delodajalci problem

To je bila Drnovškova napaka. Pod pretvezo kopiranja "modela" "socialnih" Finske ter Švedske, je Drnovšek v devetdesetih nabil plače učotom, kjer so sledili logiki, da je učitelj plačno vreden isto kot zdravnik. To seveda ne drži nikjer na svetu.

Istočasno je Semolič pritiskal na plače NKV delavcev in srednji tehnološko-razvojno-inženirski kader je bil stisnjen vmes. Minimalec 100.000 SIT, uni dipl. inž. 120.000 eur, učitelj 220.000 SIT. Konec devetdesetih je edini v javnosti, ki je opozarjal na napačen plačen model bil dr. Kos iz Inženirske zbornice Slovenije, a se zdi, da so ga po nekaj člankih v Delovi Sobotni prilogi nato utišali, ker je preveč blatil Drnovškov "socialni" gradualistični model.

Ko je prišel EUR, se je Semolič zbunil, da je bila konverzija 1 EUR = 239.64 SIT napačna. Čeprav bi marsikateri mladoekonomist trdil, da je prehod na EUR razkril slabosti tehnološke pripravljenosti gospodarstva in firme niso mogle maskirati konkurenčnosti z drsečim valutnim tečajem (o tem je stalno bentil Mrkaić).

Torej pred krizo 2008 smo nato dobili situacijo minimalec 450-500 EUR neto, uni. dipl. inženir na Cimos-u ali Gorenju 700 EUR neto, tisti z 10-15 let delovne dobe pa max 1.000 EUR neto (bili so članki takrat v levih časopisih, ko je zadeva o sramotnih inženirskih plačah prišla v javnost), ob tem pa učitelj 1.000 EUR neto začetna, 1.800 EUR po 10 letih.

Po letu 2010 je Pahor dvignil minimalca na 570 EUR neto. to je bil čas zadnje medijsko odmevne stavke NKV delavcev v Sloveniji. Nato je po Pahorjevi potezi začelo škripati Gorenje, ker niso več dobili uni. dipl. inženirjev za 1.000 EUR neto, potem še čez 5 let je škripnil Cimos, kjer jih tudi izkoriščani uni. dipl. inženirji niso mogli več rešiti.

Danes je zadeva drugačna in le vprašamo se lahko, ali bi bil razvoj močnejši, če bi nekatere socialne plačne ukrepe opustili že v devetdesetih in kaj bi se zgodilo, če Semolič in Štrukelj ne bi dobila dostopa do vladnih hodnikov. Mogoče bi imeli minimalca za 120.000 SIT, pa inženirske plače med 160.000-250.000 SIT in učiteljske plače za 200.000 SIT. Ko bi imeli EUR bi morda imeli minimalca 600 EUR a obenem bi že leta 2010 imeli inženirske plače 1500 EUR-2500 EUR neto ter učiteljske plače 1400 EUR neto.

V tem primeru bi bila tudi neenakost drugačna in bi verjetno videli premoženjsko in kapitalsko močan srednji razred sestavljen iz pripadnikov obrtniško-tehnično-podjetniško-inženirskega kadra. Verjetno bi bilo tudi več prometa na LJSE in na sploh več novo ustanovljenih podjetij, da o start-up sceni ne govorimo. A upanje umre zadnje, zato si prizadevajmo, da bomo začeli neenakost v Sloveniji gledati/meriti z vatli modernih držav.