Evo, pa ni več dobičkov. Nekaj kar so levi in desni komunajzarji želeli.
Čakamo, da se neha doba dobičkov še v podjetjih. Potem bo pa gospodarska rast samo še v zavodih za zaposlovanje.

Ni panike...

Bloomberg: EU pripravlja velikansko izdajo obveznic za financiranje energije in obrambe

Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala. Eno je minus Energetike, drugo je ap to, da nameravajo zapreti 2 od 3 premogovih blokov in ga nadomestiti z novim plinsko parnim. A glej ga zlomka, v času gradnje se je plin podražil za 15x in ga nimajo niti za testno podkurjenje septembra. In vendar še vedno sanjajo o ukinitvi premogovih blokov. Seveda ceno toplote bodo dvignili do neba, ljudje bodo pa zmrzovali v neogretih stanovanjih. In ker bo potrošnja toplote še manjša, bodo relativni stroški investicij in vzdrževanja še višji......
Takole o pomanjkanju plina za testno obratovanje je pisal današnji Dnevnik, istočasno pa objavil "prelepo" pisanje hidrologa Malleinerja, ki se spozna sicer na vse, ki je odločno proti kurjenju smeti...

[MarijanMacek]
Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala.

Dodajam drugo plat. Avtobiografsko. 90% lajfa sem preživel v radiusu 1 km okoli Tetola in požrl bogsigavedi koliko SO2 in še marsikaj drugega. Kot mulci smo se podili po megli, ko nisi videl 2m pred sabo. Pozimi so bile neke čudne padavine, ki niso bile ne sneg ne slana. Kot študent sem čistil pepel, napolnil si karjolo in potem bil 15 minut zunaj, da si se malo nadihal.

Danes je vse bistveno čistejše, ampak, sorry, zamenjavo plina s premogom označi kot gonjo nekdo, ki mu je več do svoje denarnice kot do sosedovega zdravja.

Tam je bil tudi problem ker se je desetletja kurilo trboveljski premog. Ki ima noro vsebnost žvepla. Ko se je startalo na indonezijskega in seveda vgradnja čistilnih naprav v dimovode, se je stvar precej izboljšala.

Žal pa je bilo urbanistično planiranje pač tako kot je bilo, in so leta 1967 in 1966 zalaufali v TE-TOL prva dva premogovna bloka, v začetku 1970-ih pa začeli 500m stran postavljati štepanjsko naselje, nekaj let kasneje pa Nove Fužine.

[abohte]
No, ko boš bival v neogretem stanovanju, boš morda kaj napisal tudi o prvi plati, ne samo o drugi.

Poznam tudi to. Osem let sem se zbujal v sobi, ki je imela pozimi zjutraj osem stopinj.

[Endimion]
Žal pa je bilo urbanistično planiranje pač tako kot je bilo, in so leta 1967 in 1966 zalaufali v TE-TOL prva dva premogovna bloka, v začetku 1970-ih pa začeli 500m stran postavljati štepanjsko naselje, nekaj let kasneje pa Nove Fužine.

Ja...in stolpnice ob Kajuhovi in Zaloški vse do moščanske tržnice... čez prst bi rekel, da živi v polmeru 1,5 km okoli Tetola vsaj 25K ljudi.

[BorutHocevar]

> [MarijanMacek]
> Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala.

Dodajam drugo plat. Avtobiografsko. 90% lajfa sem preživel v radiusu 1 km okoli Tetola in požrl bogsigavedi koliko SO2 in še marsikaj drugega. Kot mulci smo se podili po megli, ko nisi videl 2m pred sabo. Pozimi so bile neke čudne padavine, ki niso bile ne sneg ne slana. Kot študent sem čistil pepel, napolnil si karjolo in potem bil 15 minut zunaj, da si se malo nadihal.

Danes je vse bistveno čistejše, ampak, sorry, zamenjavo plina s premogom označi kot gonjo nekdo, ki mu je več do svoje denarnice kot do sosedovega zdravja.

Odlično si tole napisal!

V realpolitiki je pomembna tako denarnica, kakor tudi zdravje!! :)

Tistim čudnim padavinam se reče ivje, menda!?? Ohlajeni zrak (zvečer in ponoči) izloči presežek nasičenosti zračne vlaģe, v tako drobnih kristalnih delcih, da skoraj lebdijo v zraku, ko se lesketajo v mesečini!? Kje so zadj meteorologi in tovariš @tasilo!??

O žveplu ne bom.... Karjole so tudi že malce zastarele, ampak v energrtski krizi vse prav pride, tudi lopate in krampi! :)

In na maske so se ljudje že navadili, tudi na delovnih mestih! Sicer iz čisto drugega, medicinskega vzroka, se pravi biološko virusnega!! :))

Tebi so dali masko, ko si vozil šajtrgo!??

[BorutHocevar]
> [MarijanMacek]
> Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala.

Dodajam drugo plat. Avtobiografsko. 90% lajfa sem preživel v radiusu 1 km okoli Tetola in požrl bogsigavedi koliko SO2 in še marsikaj drugega. Kot mulci smo se podili po megli, ko nisi videl 2m pred sabo. Pozimi so bile neke čudne padavine, ki niso bile ne sneg ne slana. Kot študent sem čistil pepel, napolnil si karjolo in potem bil 15 minut zunaj, da si se malo nadihal.

Danes je vse bistveno čistejše, ampak, sorry, zamenjavo plina s premogom označi kot gonjo nekdo, ki mu je več do svoje denarnice kot do sosedovega zdravja.

Jaz sicer ne živim 90% življenja v radiusu 1 km od toplarne, recimo da živim samo 42 let znotraj tega radiusa. Včasih je bilo precej slabše, zlasti če so crknili filtri, je bil avo potreben pranja, toda to se je zgodilo v 80 mogoče 2x, zadnjih 20 let je stanje okoli toplarne vzorno, prašnih delcev ni, emisije SO2 so minimalne. Seveda bodo pa dejali okoljevarstveniki da so emisije CO2 visoke, se pač kuri premog, zato pa skoraj ni NOx, ki bodo bogato uhajali iz plinskega bloka, pač višje temperature.
O megli ne bi, včasih je bila v Ljubljani gosta, sedaj je skorajda ni, pa vendar se še vedno kuri nekaj 100 k ton premoga. So pa že povedali, padavine (ivje) v zimskem času je posledica lokalne cirkulacije zraka v velikem mestu in so močne na vsem obodu mesta, ivje se izloča v okolici toplarne, neverjetno izloča se tudi v Šiški, ali pa na obrobju barja... Toplarna nima s tem popolnoma nič.
Bi pa želel vsem nekritičnim zagovornikom plina, da bo drugo leto cena plina 15x večja in da bo povprečna cena ogrevanja v zimskih mesecih reda minimalne neto plače. Me zanima koliko zagovornikov bo še takrat. Je nekdo rekel, da je potrebno ravnovesje med ceno in okoljsko sprejemljivostjo energenta.

PS.: Za ilustracijo kako škodljiva je toplarna recimo bila samo prigoda iz tistih časov ko je v Ljubljani bila še megla. V Mostah je bila znosna, saj drugače ne bi šli na obisk, kolega (celo eden od prvih, ki se je začel ukvarjati z čistim zrakom) je pa (in še) stanoval v elitnih Trnovskih blokih. Pa je v tem elitne delu mesta bila taka megla, da sem dvakrat šel iz avta ugibat kod vozim, smrdelo je pa kot v žveplarni, in to v elitni soseki kilometre vstran od nemarne umazane toplarne na koln.

[MarijanMacek]
> [BorutHocevar]
> > [MarijanMacek]
> > Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala.
>
> Dodajam drugo plat. Avtobiografsko. 90% lajfa sem preživel v radiusu 1 km okoli Tetola in požrl bogsigavedi koliko SO2 in še marsikaj drugega. Kot mulci smo se podili po megli, ko nisi videl 2m pred sabo. Pozimi so bile neke čudne padavine, ki niso bile ne sneg ne slana. Kot študent sem čistil pepel, napolnil si karjolo in potem bil 15 minut zunaj, da si se malo nadihal.
>
> Danes je vse bistveno čistejše, ampak, sorry, zamenjavo plina s premogom označi kot gonjo nekdo, ki mu je več do svoje denarnice kot do sosedovega zdravja.

Jaz sicer ne živim 90% življenja v radiusu 1 km od toplarne, recimo da živim samo 42 let znotraj tega radiusa. Včasih je bilo precej slabše, zlasti če so crknili filtri, je bil avo potreben pranja, toda to se je zgodilo v 80 mogoče 2x, zadnjih 20 let je stanje okoli toplarne vzorno, prašnih delcev ni, emisije SO2 so minimalne. Seveda bodo pa dejali okoljevarstveniki da so emisije CO2 visoke, se pač kuri premog, zato pa skoraj ni NOx, ki bodo bogato uhajali iz plinskega bloka, pač višje temperature.
O megli ne bi, včasih je bila v Ljubljani gosta, sedaj je skorajda ni, pa vendar se še vedno kuri nekaj 100 k ton premoga. So pa že povedali, padavine (ivje) v zimskem času je posledica lokalne cirkulacije zraka v velikem mestu in so močne na vsem obodu mesta, ivje se izloča v okolici toplarne, neverjetno izloča se tudi v Šiški, ali pa na obrobju barja... Toplarna nima s tem popolnoma nič.
Bi pa želel vsem nekritičnim zagovornikom plina, da bo drugo leto cena plina 15x večja in da bo povprečna cena ogrevanja v zimskih mesecih reda minimalne neto plače. Me zanima koliko zagovornikov bo še takrat. Je nekdo rekel, da je potrebno ravnovesje med ceno in okoljsko sprejemljivostjo energenta.

PS.: Za ilustracijo kako škodljiva je toplarna recimo bila samo prigoda iz tistih časov ko je v Ljubljani bila še megla. V Mostah je bila znosna, saj drugače ne bi šli na obisk, kolega (celo eden od prvih, ki se je začel ukvarjati z čistim zrakom) je pa (in še) stanoval v elitnih Trnovskih blokih. Pa je v tem elitne delu mesta bila taka megla, da sem dvakrat šel iz avta ugibat kod vozim, smrdelo je pa kot v žveplarni, in to v elitni soseki kilometre vstran od nemarne umazane toplarne na koln.

Vse drži edino tole bom pripomnil glede ivja...in kaj ima vsako kurišče s tem
Produkt zgoravanja ogljikovodikov sta voda in CO2....nebi tle o primeseh...
S tem, da Premog da več CO2, plin pa bistveno več vode....Pač molekula metana s samo enim C, namesto tiste dolge od premoga, ki je v glavnem samo C

Torej vsaj v teoriji da plin več vode in posledično zato posledično ob ugodnih razmerah več ivja

Ivje ni problematično, recimo da so prašni delci, saje, črni ogljik in onesnaženje pod solidnim nadzorom!

Problematičen bo CO2!!! PODNEBNE SPREMEMBE!!

VELIKO Vprašanje, če nam bo uspelo!??

#slabokaze

[FrRoSt]
Ivje ni problematično, recimo da so prašni delci, saje, črni ogljik in onesnaženje pod solidnim nadzorom!

Problematičen bo CO2!!! PODNEBNE SPREMEMBE!!

VELIKO Vprašanje, če nam bo uspelo!??

#slabokaze

Poglej si klimatske podatke za 20 stoletje in boš videl, kakšen blagodejni učinek imajo vojne na preprečevanje segrevanja. In komaj se je začel spopad v Ukrajini, že imamo dokaj nizke temperature za prvi spomladanski vremenoslovski mesec (no malce za hec). In ko sem se septembra potepal po Chamonixu in okolici sem zaprepaden ugotovil koliko se je znižal ledenik Mere de Glace, odkar sem v polovici 80 bil tamkaj zadnjič. Znižal se je za približno 100 m. Kar pa je pomembno, ledenik se sedaj znižuje počasneje kot v XIX. stoletju. O blagodejnosti segrevanja pa samo to, v XVII. stoletju so ljudje zapustili dolino v okolici Chamonixa, ledeniki so segali do doline (recimo Mere de Glas) in na ljudi so padali seraki. Šele segrevanje je omogočilo ponovno naselitev konec XVIII. stoletja. Sicer pa verjetno veš, da so v Evropi bili zlati časi v obdobju milega podnebja v XIII. in XIV. stoletju, ko je rastla trta na Koroškem in je del Koroških simbolov v grbu. Še Freisinški škofje so imeli v Loki (Vincarje) vinograde.
Ni vse samo slabo, kakor nekateri prikazujejo, zato tvoj zadnji "slabo kaže" ni umesten ob zmernem optimizmu.

[FrRoSt]
Tebi so dali masko, ko si vozil šajtrgo!??

Hm, ne spomnim se, daleč je...

Sicer pa sprejemam vse pripombe glede ivja. Zakaj je nastajalo, ne vem, spomnim pa se, da je pri nas bilo, ne daleč naprej pa ne več. In da zdaj ni več takega ivja

[BorutHocevar]
> [FrRoSt]
> Tebi so dali masko, ko si vozil šajtrgo!??

Hm, ne spomnim se, daleč je...

Sicer pa sprejemam vse pripombe glede ivja. Zakaj je nastajalo, ne vem, spomnim pa se, da je pri nas bilo, ne daleč naprej pa ne več. In da zdaj ni več takega ivja

Še vedno je! Samo ne tako pogosto in tako množično, kot je to bilo takrat!

Kot sem že napisal in razložil, je to izločanje vode (vodne pare), se pravi vode v plinski obliki v trdo obliko! Ob močnem padcu temperature, se pravi zvečer in ponoči, ko temperatura zraka pada, se začnejo izločati vodni plinasti/parni delci in se začneji kristalizirati, združevati in tvoriti kristale, ki so tako majhni in lahki, da jih počasi zrak drži in nosi, potem pa se spuščajo počasi na tla. Včasih, če je pojav močen, tla celo malce pobelijo....

Ta pojav, tudi večdnevni, je včasih lepo videti tudi drugod! Tako se včasih, pozimi, na avtu, ki je več dni parkiran pozimi v senci čez dan, nabete to ivje in ga prekrije z belo ledeno tanko prevleko! Potem pa kakšni šolarčki, ki gredo v šolo, na njem s prsti napišejo kakšno sporočilo, ali narišejo kakšen srček. ;)
Ta pojav je čudovit v gozdu in na drevesih! Nabere se na drevesih, še posebno na iglavcih in iglicah je čudovit! Kot da vsaka iglica posebej dobi svoje bele rokavice! Na južni strani se potem, podnevi zadeva odtaja in izgine, na senčni strani, če je temperatura pod ničlo, pa ostane in se nabira. Tudi po več dni.
Seveda je skoraj pogoj, da ni oblačnosti! Tako temperatura hitjeje pade zvečer in v sončnem dnevu se ozračje bolj segreje, da sprejme v sebe več vodne pare, ki jo potem zvečer in ponoči ponovno odloži!

Neke vrste (vodni) mah, ki bolje in lepše uspeva na severni strani... :)

Toplarna spušča tudi veliko vodne pare in ta se zvečer kristalizira! Tako nstane ivje...

[FrRoSt]
Toplarna spušča tudi veliko vodne pare in ta se zvečer kristalizira! Tako nstane ivje...

Hvala za prijazno pojasnilo!

Saj nisem zmerni optimist!! :)
Poznaš, kakšna je razlika med pesimistom, optimistom in realistom!?

Morda bo XXIII sibirija in kanada žitnica sveta!??

Le kdo bi vedel!?? In pri nas bo morda že čez 20 let siesta, opoldanski počitek, tako kakor sedaj v španiji in italiji!? :)

Nekatete zadeve se bodo povečevale linearno, za vse enako! Npr dvig morske gladine!? Druge stvari bodo nekoliko bolj nepredvidljive oz kaotične... morda bo kakšno leto moča, potem pa nekaj let suša!? :)
No saj nisem pesimist!! :) Tudi zmerni opstimist verjetno nisem, sploh, več! :))