Zakaj bi moralo bit konkurenčno, saj je vendar park.

Naj kmetu plačujejo njegove storitve(parkovne), tisti ki je ustanovil park (država) in tisti, ki pobira denar od tega (turizem).

Ravnik pa izgleda, da je spet zajahal še eno javno funkcijo, ded se znajde :).
Kar ga sam spremljam od agencije kmetijskih trgov, zbornice do sedaj turizma.

[hostamox]
Zakaj bi moralo bit konkurenčno, saj je vendar park.

Naj kmetu plačujejo njegove storitve(parkovne), tisti ki je ustanovil park (država) in tisti, ki pobira denar od tega (turizem).

Ravnik pa izgleda, da je spet zajahal še eno javno funkcijo, ded se znajde :).
Kar ga sam spremljam od agencije kmetijskih trgov, zbornice do sedaj turizma.

Tako. Tukaj ne gre za kmetijstvo, ampak za vzdrževanje kulturne krajine, kar dviga kakovost turistične ponudbe v TNP. Vsekakor je to treba ustrezno nagraditi, saj ima turistična dejavnost od tega korist.

P.S. Ob takšnem trendu opuščanja kmetij v TNP bi morali pristojnim zazvoniti vsi alarmi. 25% upad v 10 letih!! Ob tem trendu bo že čez 50, najkasneje pa 100 let, Vandotova povest o Kekcu science fiction, ker bo tam le še par hotelov v dolini in planinskih postojank na vrhovih. Ostalo bo zaraščeno in opustelo.

Po moje se za kmete ni bat, nas je še dosti.

Verjamem da so tudi v Bohinju podjetni kmetje, ki jim ni odveč obdelat kak dodaten ha opustele kmetije.

Tako da padec števila kmetij ni tako bistven, bolj je zaraščanje površin in upad št živali.
Bi se pa spodobilo podpirat male par ha kmetije z nekaj živine, verjamem pa da je to drago.
Od oka bi taka kmetija rabila vsaj 1000 evrov po ha in navzgor oz po kmetiji tam nekje 7do 15k.

[hostamox]
Po moje se za kmete ni bat, nas je še dosti.

Verjamem da so tudi v Bohinju podjetni kmetje, ki jim ni odveč obdelat kak dodaten ha opustele kmetije.

Tako da padec števila kmetij ni tako bistven, bolj je zaraščanje površin in upad št živali.
Bi se pa spodobilo podpirat male par ha kmetije z nekaj živine, verjamem pa da je to drago.
Od oka bi taka kmetija rabila vsaj 1000 evrov po ha in navzgor oz po kmetiji tam nekje 7do 15k.

Mislim da si kar optimist. Deloma površine res prevzemajo večji kmetje, ampak zemlja se vseeno zarašča. Na slikah 50 let nazaj pokrajino komaj prepoznaš. Pa tudi glede teh "večjih" kmetov nisem prepričan da bojo našli prevzemnike, proti kmetom drugje so tretja liga in obsojeni na životarjenje.

Kar se tiče subvencij, kar poznam se jih začenja večina odrekati. Nihče se ne bo za tistih par fičnikov ukvarjal z nešteto omejitvami in pretvarjal da smo v letu 1850. Tu bi res rad videl statistiko prejemnikov in koliko sistem porabi sam zase.

TNP je s svojimi omejitvami in visokimi cenami nepremičnin srednjeročno obsojen kvečjemu na spalno naselje, sčasoma pa še to ne več.

Imaš kar nekaj teh statistik.
Osnova ti je lahko prejemniki subvencij.
To je poimenski seznam.
pregled.arsktrp.gov....niki19.php
Na tole sem naletel včeraj
www.ceps.eu/ceps-pub...ion-funds/

Niti nismo tako slabi:).

Tudi primerjalno na strukturo kmetij ne.
Npr št kmetij nad 100ha je le par deset, ne vem če že petdeset.

Zaraščanje se je tudi ustavilo, obseg kmetijskih povrsin je tam okoli 450k ha.

Tako da ko primerjas z ostalo eu smo po moje v gornji tretjini po
razdeljevanju sredstev.

Smo pa veliko za Svico in Avstrijo, ki sta nam geografsko podobni.
In tu je največji problem.


Ostale statistike se dajo dobit v kakih predstavitvah, če mal poisces.
St kmetij, velikost, višina placil po razredih.
Mislim da jih nekje 15k dobi pod 1000 evrov.
In nad 10k nekje 3 do 5000 kmetij.

Prvih 50 mislim, da je lani prejelo cca10 miljonov .

Vsega denarja je cca 220 miljonov plus še 100 za razpise letno.
Kmetij, ki se lahko potegujejo pa cca 55.000 .

[jezdec666]
To je posledično dejstvo višanja minimalnih plač in razmaha gospodarstva in če upoštevaš, da je gozd in rastlinje ponor Co2, subvencije za vzdrževanje teh neperspektivnih kmetij pa visoke, tudi povsem družbeno sprejemljivo. A če misliš drugače, pojdi sam kmetovat tam gor. Se pravi, kmetijstvo v TNP nima neke posebne prihodnosti, zato je vprašanje koliko ga je smiseln ospodbujati, prej dokončno opustiti.

Se zelo strinjam glede pomembnosti gozdov, ampak SLO se tukaj odreže krepko nadpovprečno. Po podatkih iz ec.europa.eu/eurosta...nd_logging je SLO z 58% tretja najbolj gozdnata EU članica, za SE s 66% in FI s 64%. Tudi kot ponor GHG je SLO v vrhu lestvice, na 4. mestu. ec.europa.eu/eurosta...20180321-1

Glede pogojev kmetovanja v TNP se prav tako strinjava. So težki in brez subvencij oz. drugih virov prihodka (turizem) ne omogočajo spodobnega preživetja (če sploh).

Gre za nekaj drugega: kulturna krajina je posredni del naše turistične ponudbe, zaradi katere lahko turisti stokajo in vzdihujejo nad lepotami našega alpskega sveta. Kako boš turistu ponudil kratek čvek s kmetom na gorski kmetiji ob rezini domačega sira ali skodeli domečega kislega mleka, ko bo ta turist lazil na ta-in-ta vrh, če bo to vse opustelo? Poleg tega je na tradicijo vezanih nekaj pomembnih turističnih dogodkov, kot sta kravji in ovčarski bal, ki sta za razliko od flosarskega bala še del žive tradicije.

Je pa še nekaj bolj pomembnega: kmetijstvo v gorskem svetu in pašništvo, kot del tega, sta del narodove identitete. Po tem smo recimo Slovenci podobni ostalim narodom s tega območja in (tudi) po tem se razlikujemo od enih Dancev ali Grkov. Ena od naših specifik. Če vzameš narodom njihove posebnosti, po čem se bodo resnično razlikovali (razen po jeziku)? Povsod so IKEE, McDonaldsi... OK, imajo države svoje kulturne znamenitosti, ampak države smo tudi prebivalci. Zato je treba spodbujati tiste kmete, ki še vztrajajo na gorskih kmetijah. S subvencijami in drugače. Zaradi istega razloga je treba ohraniti solinarstvo in ribištvo, ki prav tako niso ravno rentabilne panoge. Še kaj bi se verjetno našlo. Seveda to stane, ampak ima tudi merljive in nemerljive koristi. Nemerljiva korist je ohranjanje naših posebnosti, kar bi morala biti vrednota. Tudi to smo mi, Slovenci. To so naše posebnosti in značilnosti. Tudi to nas je izoblikovalo v to, kar smo. Saj si menda ne želiš, da nas drugi poznajo samo po naših vrhunskih posameznikih (športnikih, ustvarjalcih, znanstvenikih). Pa po stupidnem skandiranju "miii, Slovenci." Aja, v zadnjem času se gre naša diplomacija še maškarado v narodnih nošah ob predaji poverilnic, ampak tisto služi drugim bolj za zbijanje šal. Noš si itak noben ne zapomni.