Pacerji, ne morem reči drugega. Najbolj primitivno gospodarjenje na področju lesne mase nam je lahko v sramoto in seveda v izgubo. Pa imamo vse od strokovnjakov, fakultet, inštitutov in tako dalje, pa nobenega haska. Gozdov pa ne vprašat, dovolj, več kot dovolj.Vse kar je opisano in manjka je Slovenija že imela, ampak najbolj kamot je les podret in ga peljat na avstrijske žage in nato od avstrijcev kupovat lepljence. Lep dan.
P.S.: Glede jamranja, da tega in onega ni, pa je krivo neplaniranje, na kratko in po domače.

Marsikaj je v resnici drugače, kot je predstavljeno v članku. Ampak je potrebno poznati podrobno ekonomiko oskrbne verige o kateri je govora. Česar pa šef proizvodnje montažnih hiš ne more poznati, ker je zgolj kupec navednega

Na primer, če bi poznali kalkulacije potem bi vedeli, da je primerjalno gledano najmanjši delež stroška dela pri žagah, višje ko se gre po verigi pri polizdelkih večji je odstotek stroška dela v ceni.
pri žagi je cca.20% (pri avstrijskih še precej manj) pri decimirnicah 30% pri lepljenih ploščah 40% (tu so mišljene lepljene plošče za pohištveno industrijo, pri gradbenih lepljencih je slika drugačna in imajo še nižji delež plač kot žage).

In poglavitna konkurenca tem obratom z večjim deležem stroška dela so bližnje regije jugovzhodne in vzhodne evrope, ki imajo minimalno plačo pol nižjo kot pri nas. In jim enostavno povedano nismo konkurenčni. In smo jim še veliko manj po velikem zvišanju minimalne plače. Imajo slovenski lesni trgovci iz tega razloga v lasti kar nekaj žag v Bosni.

Pri žagah je pa tako, da imamo kup majnhnih žag ki so lahko konkurenčne pri manjših serijah, predvsem v delu razreza listavcev, kjer se rabi mojstra na Brenti, pri iglavcih pa proti 300.000 m3 speciliziranim velikoserijskim žagam v Avstriji in Nemćiji nimajo šans.

Lahko prosim kdo razloži kako delujejo indeksni skladi, ki vlagajo v surovine, tudi les? Kaj se zgodi, če se v te sklade steka ogromno denarja, ni pa toliko povpraševanja po teh surovinah v industriji? Je možno, da je stanje tako kot pri ETF (delniških indeksnih skladih), torej da morajo za ves priliv denarja kupovati surovine v indeksu ne glede na povpraševanje? Namreč če je temu res tako, gredo lahko cene surovin dejansko v nebo, saj potem niso cene več odvisne samo od povpraševanja industrije, ampak od prilivov denarja v indeksne sklade. Jaz sem zasledil že več nasvetov, da je sedaj potrebno vlagati v surovinske indeksne sklade, ker vse raste z 50 ali celo 100%. To je videti kot nov balon, ki ga napihujejo s poceni denarjem.

Lumber prices “fell 18% this week, the biggest decline for most-active futures in records going back to 1986. Lumber has has now dropped almost 40% from the record high

twitter.com/carlquin...53957?s=20

[]
Lumber prices “fell 18% this week, the biggest decline for most-active futures in records going back to 1986. Lumber has has now dropped almost 40% from the record high

twitter.com/carlquin...53957?s=20

hm... a nisi nekoč pred desetletji ugotavljal, da napišem članek o rasti tečaj glih takrat, ko borza dropne :)

Lumber Wipes Out 2021 Gain With Demand Ebbing After Record Boom

finance.yahoo.com/ne...30776.html