Par stvari mi tukaj ni jasnih.

Dušikovi oksidi in amonijak povzročajo zakisovanje

Amonijak je bazična (hidroksilna) spojina. Kako torej povzroča zakisovanje?
Amonijak (NH3) namreč skupaj z vodo tvori amonijev hidroksid (NH4OH) in kot tak lahko kislost celo nevtralizira.

Zakaj delati tak problem iz najmanj škodljivega oksida - didušikovega oksida (N2O)?
Najbolj škodljiv je verjetno dušikov dioksid (NO2), ker je stabilen in ki pri stiku z vodo tvori zelo močno dušikovo kislino (HNO3). Ta se sicer zaradi velike reaktivnosti v naravi zelo hitro nevtralizira, ampak ni preveč dobrodošlo, če je to v pljučih. Verjetno se ga največ tvori v dizelskih motorjih, sploh starejših, ki še nimajo EGR ventilov.

Zanimivo bi bilo oceniti tudi, koliko dušikovih spojin v naravo generira vojska.

[alek14]
> [0430ABAKU]

> Zanimivo bi bilo oceniti tudi, koliko dušikovih spojin v naravo generira vojska.

Zaradi nitroceluloze?
Ne veliko.

Vsi znani eksplozivi se odlikujejo po razmerju med dušuikom in kisikom v dokaj ozkih mejah in se na ta način tudi detektirajo. Samo en ni v tej skupini, to je tisti, ki ga še psi ne zavohajo in vsebuje namesto dušika fluor. kdor se spozna na ekplozive ve, kateri je to, sam pa ne bom objavljal. Nitroceluloza obstaja v različnih oblika, nekatere so eksplozivne (poznane pod imenom brezdimni smodnik), nekatere se pa splošno uporabljajo v lakih (nitro laki) raznih filmih (zato radi gorijo). Med njimi je razlika le v stopnji nitridizacije, nitroceluloze z več kot 12,5% dušika so eksplozivne. V vojski se v glavnem uporabljajo za brezdimne smodnike v pogonskih polnitvah nabojev in granat, uporabljajo se pa tudi za trda raketna goriva.
Glee na količino pokanja v človeški polpretekli zgodovini niti niso dušikove spojine v vojaški rabi tako nedolžne. Končno se je človeštvo srečalo v zadnjih 120 letih z najhujšimi zimami ravno v času 1. in 2. svetovne vojne.

[alek14]
> [0430ABAKU]

> Zanimivo bi bilo oceniti tudi, koliko dušikovih spojin v naravo generira vojska.

Zaradi nitroceluloze?
Ne veliko.

V bistvu praktično vsi eksplozivi temeljijo na dušikovih spojinah. Tudi navaden smodnik. Tile procesi so eksplozivni (zelo hitri) in kemijski razpad zato ni popoln. In še pri visokih temperaturah, kjer se lahko veže tudi dušik iz zraka.
Hkrati ima vojska tudi dosti ne preveč čiste mehanizacije. Verjetno so tukaj problematični tudi razni visokozmogljivi pogonski sistemi (raketni, turbinski). Praktično vsa aktivna vojaška oprema povzroča izpuste dušikovih spojin.
Vojska tudi nič ne da na okolje. Njim je vse dovoljeno.

Težava (predvsem dizelskih) motorjev je v tem, da izgorevanje poteka pri zelo visokih temperaturah, kjer je energije dovolj, da se dušik in kisik iz zraka vežeta v oksid. Zato moderne avtomobilske (verjetno res samo avtomobilske, kaj pa ladijske, letalske ...?) motorje zamorijo, tako da prek EGR ventila del izpušnih plinov vodijo nazaj ponovno v izgorevalni proces. Ker ti ne gorijo več, delujejo kot balast. Izgorevanje poteka slabše (pri nižjih temperaturah), kjer še ne prihaja do vezave dušika in kisika.