Verjetno tisti, ki so natisnili bilijone niso računali na to, da se bo nekega dne ta denar začel seliti tudi v naložbe v surovine. Samo ko so enkrat napihnjeni že vsi ostali baloni, zakaj se ne bi še ta? Problem, ki ga bodo s tem imeli je pa ta, da se bo inflacija zaradi tega naglo višala, centralne banke pa ne morejo dvigniti obresti ob tako visokoih dologov praktično vseh. Od držav, do posameznikov. Vse ima svojo ceno, tudi tiskanje denarja.

[dronyx]
Verjetno tisti, ki so natisnili bilijone niso računali na to, da se bo nekega dne ta denar začel seliti tudi v naložbe v surovine. Samo ko so enkrat napihnjeni že vsi ostali baloni, zakaj se ne bi še ta? Problem, ki ga bodo s tem imeli je pa ta, da se bo inflacija zaradi tega naglo višala, centralne banke pa ne morejo dvigniti obresti ob tako visokoih dologov praktično vseh. Od držav, do posameznikov. Vse ima svojo ceno, tudi tiskanje denarja.

Danfoss je letos že 3x dvignil cene (v 1/2 leta) skupaj cca 12-15%, nekateri nemški dobavitelji 2x, vsi pa vsaj po 1x...Leto je pa še dolgo

Danfoss je letos že 3x dvignil cene (v 1/2 leta) skupaj cca 12-15%, nekateri nemški dobavitelji 2x, vsi pa vsaj po 1x...Leto je pa še dolgo

Ljudje dajo v ZDA na trg hišo za 350.000 USD, potem pa je v pol ure prodana za 550.000 USD in to za gotovino v kovčku. Pa tako ni samo v ZDA, ampak sigurno še marsikje po svetu.

Zgolj uvod v novo recesijo. Tudi okrog leta 2008 so cene podivjale, potem je pa vse šlo k vragu v parih mesecih.
Pride do točke preloma, kjer maloprodajne cene ne bodo mogle dohajati stroškov, in zlom industrij je za ovinkom.

Tudi ruševin po 6 k EUR na m2 folk ne bo kupoval, enako kot ne novega bencinskega Golfa za 50 jurjev. Večini ljudi plače ne dohajajo tega porasta cen in tudi podjetja si ne morejo privoščiti takega porasta plač in crash je za ovinkom.

Brez da se začno konkretno višati plače seveda sledi recesija in propad številnih podjetji. Za inflacijo potrebuješ rast tudi plač, ne samo cen izdelkov. Industrija nima toliko rezerv, da bi se ji na eni strani močno podražile surovine, hkrati pa bi cene ostale enake. pa tudi problem bo z delavci čedalje večji, saj je denar razvrednoten in bodo hoteli višje plače.

[dronyx]
Brez da se začno konkretno višati plače seveda sledi recesija in propad številnih podjetji. Za inflacijo potrebuješ rast tudi plač, ne samo cen izdelkov. Industrija nima toliko rezerv, da bi se ji na eni strani močno podražile surovine, hkrati pa bi cene ostale enake. pa tudi problem bo z delavci čedalje večji, saj je denar razvrednoten in bodo hoteli višje plače.

Če podjetje nima od kje vzeti, kar je za večino, pač dovolj velike rasti plač ne bo. In boom cikel se bo zaključil z bust ciklom.
Cel kup podjetij, bo tudi šlo v cikel rezanja stroškov. Če ne morejo pri dobaviteljih, bodo pa zmanjšali maso plač, npr. z odpuščanji.
In ja tako, kot v vsaki krizi, boš imel nekaj zmagovalcev in večino poražencev. Big technology bo še naprej rastel, ljubitelje ceglov bo pa spet pričakala streznitev, tokrat še bolj, ker je jasno, da za cel kup dejavnosti pač ne potrebuješ toliko ceglov, potrebuješ pa recimo večji obseg IT storitev.

Trenutno kaže da niso problem cene ampak da surovin sploh ne bo in bodo tovarne stale

Na surovine so pritisnila tudi nenadno povišana povpraševanja zaradi prej enoletnega zaprtja gospodarstev. Tako, da čisto možno, da bo neke vrste recesija, vprašanje pa če bo zlom. Vsaka recesija ni zlom - mislim, da je problem, da na vsako recesijo gledamo skozi lečo krize 2008-2009.
Včasih se tekom recesije nivo gospodarstva preprosto ponastavi na nižji nivo in od tam nato počasi raste. Gospodarstvo pač fluktuira, le da je bil COVID velik šok, ki je najprej zaprl agregatno globalno povpraševanje v številnih sektorjih, v enih bolj tech-related ga je povečal in ob sproščanju je bil to prevelik šok za surovine.
Verjetno bo del ponastavitve gospodarstva pritisk na dobavne verige, ki se bodo začele delno lokalizirati (pojav glokalizacije), vzporedno bodo podjetja zopet iskala bolj robustne modele, ki vključujejo zaloge, v nasprotju z raznimi just-in-time modeli dobave.
Razlike to tudi glede na odzive na globalnem nivoju, situacijo po posameznih državah. Sam osebno pričakujem porast pritiskov na racionalizacijo delovanja držav, kar bo težava glede na demografske težave Zahoda in težave socialne države v razvitih državah. Lahko pričakujemo napetosti na eni strani s klasično trdo levico, ki bo situacijo videla iz vidika klasičnega marksizma, ampak tudi z nacionalistično desnico povsod na Zahodu, ki bo zategovanja in krčenje videla kot udarec na nacionalni ponos.

Drvimo proti scenariju iz leta 1929 - Takrat so bila skladišča polna robe, ki jih nihče ni želel/zmogel kupovati. Sedaj je pa popolnoma isto - tovarne in podjetja odpovedujejo nova naročila, saj njihove kapacitete ne dohajajo naročil. Seveda to pri trenutnih cenah še gre, ko se bodo pa te uskladile s stroški surovin in transporta, bodo pa kar naenkrat skladišča zopet polna neprodane robe, ker bodo tudi podjetja in potrošniki nekje postavili mejo, pri kateri so še zmožni plačevati storitve/izdelke. In če k temu dodamo še sranje, ki se trenutno kuha v zda, ko imajo glede Commercial Mortage backed securities popolnoma isto situacijo, kot so jo imeli leta 2008 glede residential MBS, potem je popolnoma jasno, da je čas da si pripnemo pasove :-)

Naslednji velik posel, kamor se bo selil natiskan denar bodo ETF (exchange traded funds), ki bodo vlagali v "podjetja", ki se ukvarjajo z izsiljevalskimi virusi. Ta posel je menda samo v enem letu zrastel za prek 100% in sedaj so tarča naftovodi, oskrba z vodo, predelovalnice mesa, bolnišnice itd. Priložnosti za investiranje še dolgo ne bo zmanjkalo. Presežnega denarja pa je tudi veliko na finančnih trgih. Vedno se najde nekje visok donos, če se hoče.