NA vzhodu je vremenska napoved precej boljša kot še je bila npr. prejšnji teden. Optimistično to pomeni predvsme konkretno redčenje predvsem pri koščičarjih.

Vsekakor se bo treba več ukvarjati z aktivnimi načini boja proti pozebi, tako z vetrnicami kot kurjenjem.

[rx170]
NA vzhodu je vremenska napoved precej boljša kot še je bila npr. prejšnji teden.

smo jebali jeza ze eno noc nazaj ob nenapovedanih -4.

po drugi strani so bili lani 3 valovi pozebe (v ms), od tega en sredi aprila in na koncu smo imeli zelo lepo letino cesenj (sicer je to v glavnem pozno cvetoca regina, ni pa ta "poznost" kaj dosti poudarjena).

breskve, marelice so pa bolj tko... eksoticno sadje :)

[]
> [rx170]
> NA vzhodu je vremenska napoved precej boljša kot še je bila npr. prejšnji teden.

smo jebali jeza ze eno noc nazaj ob nenapovedanih -4.

po drugi strani so bili lani 3 valovi pozebe (v ms), od tega en sredi aprila in na koncu smo imeli zelo lepo letino cesenj (sicer je to v glavnem pozno cvetoca regina, ni pa ta "poznost" kaj dosti poudarjena).

breskve, marelice so pa bolj tko... eksoticno sadje :)

Kje?

Spremljam predvsem vremenski postaji Sela (Park Goričko) in Moškanjci, kjer pač imam drevesa. Zaenkrat ni bilo krize, sem pa cepljene breskve včeraj poškropil z algovitom. 6 velikih dreves na vrtu s kotlasto krono mi da, če je rod, 180-200 kg; vinogradniške na drugi lokaciji pa so itak za predelavo v šnops. Pa dobro, da sem počakal z rezjo.

v bliznji okolici ms, cista ravnica.

[]
v bliznji okolici ms, cista ravnica.

Ja, MS (npr. postaja Rakičan) je vedno nekaj manj kot pa KP Goričko.

[FIN344308]
> [rx170]
> vinogradniške na drugi lokaciji pa so itak za predelavo v šnops.

A jih ni škoda? Vinogradniške breskve so zame najbolj okusne breskve.

Res.

Npr., kar se mene tiče, za jest je najboljše grozdje sorte refošk (teran), ne pa ono "namizno", katerega okus je zanič.

Ampak zdaj sem najbrž prekršil pravilo "de gustibus disputandum non est" ;-)

Takih nas je več.

Najboljše korenje se mi zdi rumeno (svinjsko), najboljša jabolčna pita iz divjakov.

Verjetno čedalje težje prenašam tisto industrijsko selekcijo, kjer "bolj sladko" enostavno posplošijo v "boljše".

Gorjani bi ti svetovali, da ga pusti gor. Sneg se otresa le, če lomi veje.

lp
Robert

[FIN344308]
> [rx170]
> vinogradniške na drugi lokaciji pa so itak za predelavo v šnops.

A jih ni škoda? Vinogradniške breskve so zame najbolj okusne breskve.

Ja ampak jih imam preko 100.

[XTAXA]
Gorjani bi ti svetovali, da ga pusti gor. Sneg se otresa le, če lomi veje.

ja, tako.

na nasi lokaciji glede na vzorcne kolicine to pomeni - pustiti vse skupaj.

drevje je v cvetu, kjer je, ni pa se zares olistano, razen redkih avanturistov (kaksne oljcice - elaeagnus recimo), tako da tudi ni toliksnega razvesanja.

Včasih si vedel le, če je pri tebi pozeblo. Zdaj pa pozebe v kaki izpostavljeni legi pa je splošna katastrofa. Tko kot, če gradiš na močvirju pa pride visoka voda, malo več dežja pa imajo tekočo vodo okoli blokov in hiš. Pri nas je sneg. Cvetijo češnje in kaka sliva. Jablane še ne. Če bo sneg, čez noč, na drevju, upam, da ne bo hudega.

[FIN344308]
> [ForumskiBandit]
> okus je ena taka hecna stvar, ki ima korenine v glavi.

Seveda je okus v glavi. Na jeziku in v možganih ;)

Btw, poskusi enkrat jagode, ali paradižnik z domačega vrta in ju primerjaj s tistimi iz Eurospina, pa mi potem povej, če ni nobene razlike v okusu.

Okus sadju in zelenjavi dajo mikroelementi, ki jih v rastlinjaku hitro zmanjka.

[XTAXA]
Gorjani bi ti svetovali, da ga pusti gor. Sneg se otresa le, če lomi veje.

lp
Robert

... čuj, kdor v srednji šoli pri fiziki ni sedel na ušesih, mu ni treba biti glih kmet - kot mestno bitje svoje sadje "pridelujem" na policah v Sparu ali Lidlu - da dobro ve, da če ti moker sneg na drevesih glih ne lomi veje, je zaradi višje temperature od zraka sneg koristen, ker cvetovom sadnega drevja pred mrazom služi kot izolacija ...

od jablan lahko posadis rdeco zvezdasto reneto - ni strasen presezek po okusu, je pa cisto normalno v redu jabolko in migati zacne sele v maju. vsako leto jo po malem tresemo, a jo je voluhar razmajal ali samo se spi :)

sicer je hisni svet ravno sprejel sklep, da gre v doglednem casu par novih marelic v plastenjak.

Glede na to da si na ravnini, bi mogoče razmišljal o kakih visokih tunelih

www.predikat.si/kons...-za-tunele


Sam do cene sicer nisem prišel, ker mi je bilo nekak sugerirano, da je na nagibu in plitkih tleh tole mal težko postavljat :).

predvidoma albena, dobim od cloveka, ki se gre rastlinske zadeve v bolgariji (balkep).

problema z marelico sta po mojem vtisu predvsem dva:

- podlaga, na katero je cepljena: v sloveniji se se vedno strogo uporablja mirabolana (mirabolana 29c), za katero pa po svetu pravijo, da ni najboljsa in da je to tisto, kar prispeva oziroma rado pripelje do "kapi", nenadnega propada drevesa; bolgar uporablja torinel (prav tako izpeljanka slive, vendar novejsa pogruntavscina).

- lokacija; eni pravijo daj na cim bolj zasciteno lego, da bo ja vse ok, ko starta; drugi pravijo daj na cim bolj brutalno lego, da bo ja cim kasneje startala. problem je pa v tem, da odvisno od tega, kako se odvija vreme v posmeznem letu, lahko ima smisel ali eno ali drugo izmenicno. no, za moje rastlinjaske namene to ni tak problem, ker tam ob ekstra hladnih groznjah dodamo gretje.

v idealnem svetu bi sicer zelel poskusiti s slovensko pisecko marelico, ce bi jo kje lahko dobil, ali pa katero od himalajskih (hunza etc), kar prav tako ni ravno enostavno.

z marelico na nasi legi krsimo pravilo, ki se ga je sicer pametno drzati in se tudi ga: posadi tisto, kar na tvojem mestu ze samo zeli rasti, ker sicer stalno igras sizifa in brez veze tratis cas in energijo. ampak marelice so res zelo okusen cilj :)

danes zjutraj -3, prek noci -4. sadovnjak izgleda kot avantgardna umetniska instalacija, postavljeni so prireditveni sotori, ovoji vrteksa, velike vrece za smeti v raznih barvah... ne ker bi zanesljivo pricakoval, da od ovijanja res kaj bo (po izkusnjah veliko prej ne kot ja), je pa bilo enostavno riskirati tisti kratek cas, ce morda le kaj pripomore.

ce bi zelel z vecjo gotovostjo kaj doseci, bi se moral iti kurjenje (tockasto na vec mestih), orosevanje, prepihavanje... za ljubiteljski nasad ze precej hardcore operacije.

namesto tega grem (v glavnem) po dveh pravilih, tistem, ze prej omenjenem + tem, da imejmo (znotraj prvega) cim bolj raznoliko rastlinje, da v vsakih razmerah vendarle nekaj bo.

dostavlja tudi posamicno.

ce bos imel v nekem velikem loncu, potem je vprasanje kratkotrajnih nevarnosti tkoaltko reseno.

[abohte]
> []
> v idealnem svetu bi sicer zelel poskusiti s slovensko pisecko marelico

Tale nima:
www.lokalno.si/2019/..._v_Pisece/
?

Stanka (baznik) v Krški vasi ima Ogrsko - pozna, baje zelo podobna pišeški

[FIN344308]
> [ForumskiBandit]
> luštov npr. je pa kar v redu, dvomim da bi ga vidva na slepem testu razločila (isto sorto!) od tistega z domačega vrta.

Že na prvi pogled bi ga ločil. Paradižnik iz rastlinjaka deluje sterilno. Preveč "lep" je in nobenih nepravilnosti nima, za razliko od paradižnika z domačega vrta, ki je izpostavljen soncu in vremenskim razmeram. Ampak ravno po zaslugi sonca razvije boljši okus. Paradižnik potrebuje čim več sonca. Več kot ga je deležen, boljšega okusa je.

Podobno je s krompirjem (pa ne samo z njim). Najbolj sladek krompir v Sloveniji raste na Primorskem.

no ja. vsak vrtičkar, ki se bolj resno ukvarja z gojenjem paradižnika ima "paradajzhotel" - rastlinjak. Tudi tisti na obali imajo "domač" paradižnik pokrit.

sam sem ravno zaradi tega opustil gojenje tistih par sadik paradižnika, saj živim v bloku in sem ga imel na prostem in ga je vedno kaj prizadelo.

okus pa je najbolj odvisen od sorte (seveda tudi od zrelosti ob branju). Sam sem poskusil preko 30 sort in letno vzgojil več kot 100 sadik, ki sem jih razdal prijateljem.

[FIN344308]
> [rename]
> Glede paradajza se motiš.
> Ni problem rastlinjak, ravno nasprotno - če hočeš zanesljivo letino, ga moraš imeti v rastlinjaku, oz. pod streho.

Govorim o okusu, ne o zanesljivi letini. Jaz pač dajem prednost kvaliteti pred kvantiteto in imam raje manj okusnega paradižnika, kot več lepega paradižnika, ki je okusen, kot plastika. Takšnega bi lahko kupil v trgovini, če bi hotel. Pa nočem.

Pa si kdaj poskusil kakšen v rastlinjaku gojen sicilijanski daterino ali kaj podobnega? Tako okusni, da jih samo opereš in pozobaš.

Okus in oblika je pač odvsina od sorte. Pridelovalci pa namenoma izbirajo sorte, ki so pravilnih oblik, saj to zahteva trg. Tudi ti na polici v trgovini nabereš bolj okrogla jabolka.

Sicer pa je paradižnikov okoli 10.000 vrst. Različnih barv (od bele do indigo črne), oblik, velikosti in okusov. Od bolj praznih, do slanih, do okusov po tropskih sadežih.

Ni edini pravi paradajz volovsko srce ;-)

tale dva jim imata semen nekaj ne pa spet tako veliko:
www.tomatofest.com/O...s_s/87.htm

ogrske smo mislim da ze 3 skoz dali :)

[FIN344308]
> [Nollem]
> Pa si kdaj poskusil kakšen v rastlinjaku sicilijanski daterino ali kaj podobnega?

Sem. Pa poskusil sem tudi daterino in češnjevec, ki je zrasel na soncu in je bil še bolj okusen. Pa ne govorim samo o sladkorju, ampak o kombinaciji sladko kislega okusa, ki jo da samo dovolj sonca.

pri nas smo imeli doslej razne "zbirateljske" raznobarvne sorte paradajzkov tako na odprtem kot v plastenjaku in lahko mirno porocam, da razlike ni. pri akcentih okusa imata najvec pomena sorta in to, da so rastline dovolj *malo* zalite.

(marianna's peace, aaa sweet solano, black cherry, black master, malakhitova shkatulka, cherokee purple, etc etc)

to ni ravno nenavadno glede na to, da so rastni pogoji lj vs primorska bolj razlicni (po obsevanosti, temperaturnem gibanju, sestavi tal...) kot pa na eni lokaciji s plastiko nad glavo ali brez nje.

Seveda se da tudi iz koščic, vendar je boljša cepljena. Črt je spraševal za podlago. Pri nas je pokojni tast cepil "budanjske" marelice na rumeno slivo. Nekatera drevesa so sedaj stara že 50 let, kar je za marelico fenomenalno. Je pa rodnost pri starih drevesih zelo, zelo slaba. Marelice se pri nas vedno sadi na malo dvignjenih legah. Glede okusa velja vse, kar so že do sedaj napisali forumaši. Dodal bi še dve stvari, ki sta sicer prezkušeni na vinski trti, tako da jih ne morem kar posplošit na vse rastline. Na okus vpliva tudi razlika med dnevno in nočno temperaturo. Večja kot je razlika, več je arome. Druga stvar pa je "trpljenje" rastline. Če trti strežeš spredaj in zadaj, bo aroma povprečna, ne glede na to, koliko jo otrebiš.

lp
Robert

okej... glede na to, da je moja primerjava iz izkusnje na isti lokaciji z in brez, se bom drzal nje, komot pa se strinjava, da bi bilo optimalno znotraj slovenije gojiti na primorskem.

- podlaga, na katero je cepljena: v sloveniji se se vedno strogo uporablja mirabolana (mirabolana 29c), za katero pa po svetu pravijo, da ni najboljsa in da je to tisto, kar prispeva oziroma rado pripelje do "kapi", nenadnega propada drevesa; bolgar uporablja torinel (prav tako izpeljanka slive, vendar novejsa pogruntavscina).

Apopleksija pri marelici je nerešen problem (ne samo pri nas). Avtorji se večinoma strinjajo, da gre za kompleks vzrokov od temperaturnih šokov, propad drevesa lahko povzroči tudi hud napad cvetne monilije, nekatere talne glive kot Verticillium arboatrum in Eutypa armeniaca, nekompatibilnost med sorto in podlago itd. Po izkušnjah sodeč je najbolj zanesljivo, če se cepi (visoko) na lokalni tip slive. Uspevale so dobro v primestnem pasu okrog Maribora (cepljene na lokalni tip slive - t.i. plavkico) na višini 1 m. Čeprav tudi to ni nujno. Pred leti sem izkopal 30 koreninskih izrastkov lokalne bele slive, vložil očesa ogrske marelice in dobil 18 marelic. To je bilo leta 1995; danes še imam eno drevo, ki je verjetno danes pozeblo. To je veljalo nekje v 80 tih letih (po knjigo BOrivoje Pejkić-Kajsija) in ne vem, da bi danes bilo kaj drugače. NA službenem posestvu so sicer pred leti (2009) posadili 0,5 ha cepljene na neko novo avstrijsko podlago, ki bi naj bila dobra. Izjemno močne sadike (dobro, da je bila mokra pomlad, sicer se po mojem ne bi nobena prijela). 3 leta je nasad izgledal dobro nato pa v enem letu -30% po številu dreves. Danes tam rastejo murve za potrebe raziskovanja sviloprejk.

lokacija; eni pravijo daj na cim bolj zasciteno lego, da bo ja vse ok, ko starta; drugi pravijo daj na cim bolj brutalno lego, da bo ja cim kasneje startala. problem je pa v tem, da odvisno od tega, kako se odvija vreme v posmeznem letu, lahko ima smisel ali eno ali drugo izmenično. no, za moje rastlinjaske namene to ni tak problem, ker tam ob ekstra hladnih groznjah dodamo gretje.

Sam sem lani na rob ene izmed parcel posadil sejance. PA da vidimo, kaj bo. Stalo ni nič (razen bager), enkrat so bile zalite z 30 L vode in to je to. Presenetljivo dobro so uspevale v primestnih območjih okrog MB. Izkušnja je tudi to, da bujna rast ----> verjetnejša apopleksija (čeprav to je zgolj opažanje, nimam podatka da bi to lahko dokazal).

[FIN344308]
> []
> to ni ravno nenavadno glede na to, da so rastni pogoji lj vs primorska bolj razlicni (po obsevanosti, temperaturnem gibanju, sestavi tal...) kot pa na eni lokaciji s plastiko nad glavo ali brez nje.

Plastika nad glavo pač dodatno zmanjša obsevanost (ki jo v večjem delu Slovenije že itak ni dovolj za paradižnik, ki potrebuje veliko sonca). Seveda zraste tudi ob manjši količini sonca, ampak ni tako okusen.

obsevanost rastline se s svetlobo ustrezne valovne dolžine v posameznem rastnem obdobju (modra za rast, rdeča za plod) najbolje zagotovi v nadzorovanem okolju, to je pod lučkami v rastlinjaku. to baje vedo najbolj tisti, ki gojijo rastline z malo večjim hektarskim donosom, kot pri paradižniku. tako negovane "biljke" imajo zagotovo boljšo aromo, kot tiste zrasle med koruzo na prekmurski ravnici ali med oljkami na Oblai. pa tudi bolj zdrave so, saj niso zrastle v zemlji obogateni s pesticidi ali bakrom. če je še sorta prava, te okus ponese visoko nad oblake.

tako. to je moje zadnje mnenje o okusu in kakovosti. Če sem čisto iskren bi pa moral sploh biti tiho, ker paradižnika niti ne jem.

[rename]
Marelice sem jaz sam vzgojil, iz koščic (očetove marelice, ki je stara "sto let" in dobra k sto mater), brez cepljenja.
Par let sem jih imel v rastlinjaku, nato presadil blizu stene gospodarskega poslopja.
Super so zrasle in obilno so rodile, razen lansko leto, ko jih je bilo samo za vzorec.

Tudi jaz sem probal lani s sejanci. Če jih bo dosti, imam trg gospodinj za marmelado, če ne pa šnops. Marelično žganje je kraljica med žganji.


Pri breskvah pa to prakticiram že dalj časa, ker je žganje iz vinogradniških bolj aromatično, čeprav je cvetica breskvovega žganja precej nežna. Pred leti sem sicer imel nasad cepljenih breskev (kot podkultura v orehih prva leta, noben problem s prodajo) in od takrat imam to izkušnjo.

Tule jo ima en v sosednji ulici, res orjaško drevo za marelico. Vsaj kar sem jih sam videl.
Višina cca 10-15 m. Sam pravi da edini ukrep, ki je potreben za uspešno rast je izrezovanje napadenih poganjkov od monilije, to dela striktno.

[hostamox]
Tule jo ima en v sosednji ulici, res orjaško drevo za marelico. Vsaj kar sem jih sam videl.
Višina cca 10-15 m. Sam pravi da edini ukrep, ki je potreben za uspešno rast je izrezovanje napadenih poganjkov od monilije, to dela striktno.

Tudi sam poznam nekaj takih dreves.