čas vnosa: 12.03.21 22:14
Dokončanje izgradnje na celotnem slovenskem železniškem križu lahko
ocenimo na okrog 16 mrd evrov, to je štirikratnik izgradnje
celotnega AC križa (kjer je s sredstvi izgradnje AC bila
popravljena tudi cestna in prostorska sostruktura). Tudi železnica
je z enakimi vatli ekološko in okoljsko problematična. Ker je
železniška infrastruktura in dejavnost v državni lasti, je tudi
ekonomsko potratna (železnica prepelje okrog 12-18%, cestni prevcoz
okrog 80%, železnica ima zaposleno okrog 9.000 ljudi, cestni prevoz
manj kot 30.000). Slovenijo lahko počez in podolgič prevozimo v
treh urah. Hočem reči, da so problemi prometne poltike drugje in je
železnica le del problema ne pa rešitve. Razumeti je potrebno, da
je slovensko največje mesto velikosti predmestja velemesta. Z
velikim, nad finančnimi možnostmi Slovenije, vlaganjem v železniško
infrastrukturo, ki ne daje hitrih ekonomskih učinkov (povzroča pa
lahko socilne in družbene probleme ) bomo Sloveniji naredili več
škode kot koristi, kar pomeni, da bo strukturno ustrezen razvoj
Slovenije zavrt, upočasnjen in enostranski. Če se politika odloči
za desetmilijardno vlaganje v železniško infrastrukturo, bo
sredstva vzela propulzivnim dejavnostim, moramo se zavedati, da
velike ideje, ki jih financira v liberalnem gospodarstvu finančni
trg, nastajao v garažah in ne v glavah politike, ki neomejeno
razpolaga z davkoplačevalskim denarjem. Imam občutek, da bo v
naslednji razvojni perspektivi država imela izjemne probleme v
zdravstvu, šolstvu, sodstvu, državni in javni upravi in igralniški
industriji. Torej, pamet v glavo in v roke.