Absolutno, pred 100 leti je bilo na svetu 90% kmetov, danes jih je komaj par procentov, proizvedejo pa stokrat več hrane kot so jo tisti nekoč. Treba je večati učinkovitost in proizvodnost.

Katere investitorje bi naj pritegnili?
Plastično hrano Monsanto ali Musk naštancane zrezke?
Najlepša hvala.

Seveda pa je potrebno tudi miljone subvencij ciljo usmeriti (pogojevati) v pravo smer in ne le na površino ali število sadik oz. pridelkov česar koli že. Najpogostejša investicija so itak raznorazni stroji s priključki in objekti za njihovo garažiranje ter shranjevanje pridelkov. Torej v kmetov hardware, za software pa morajo poskrbet poleg kmetov tudi pospeševalci, torej stroka. Pri kmetijah pa čimprejšna menjava generacij gospodarjev...Ko bo vse to v kompletu lepo delovalo, bodo tudi sami zadovoljni....Do taktrat bodo pač jamrali. Lep dan.

A kdaj gledas kaksno kmetijsko oddajo?

Vcasih sem jih gledala, pa so bile tak neverjeten koncentrat jamranja, da me je slejkoprej minilo...

Zadnji čas je, da v kmetijstvo preusmerimo ogromen kapital veleumov in nadstrokovnjakov iz skrajno levičarskega pola. Poljedelsko dejavnost naj vodi visokokvalificirani strokovnjak za travo in ostalo krmo Matjaž Nemec-nitka, dodeli pa se mu udarne bataljone Levice in LMŠ, saj ima Šarec že traktor in se spozna na puljenje plevela-cipres. Odgovoren za živinorejo ne more biti nihče drug kot veterinar Dejan Židan, pa zraven lahko dobi še Bandelija in Teran, kot delovno silo pa uporabijo izkušene komuniste SD, ki dobro vedo, kako se vodi socialistične farme. Gozdarstvo pa lahko prepustimo Alenki Bratušek, saj za urejanje gozdov ni potrebno znanje angleščine. Ker je SAB-ovih vojakov bolj malo, bi jim za pomoč dodelili rogovce in metelkovce, da se malo preluftajo od droge in se nadihajo svežega zraka, morda pa sprevidijo, da sedaj živijo na račun drugih.

[7175S]
Zadnji čas je, da v kmetijstvo preusmerimo ogromen kapital veleumov in nadstrokovnjakov iz skrajno levičarskega pola. Poljedelsko dejavnost naj vodi visokokvalificirani strokovnjak za travo in ostalo krmo Matjaž Nemec-nitka, dodeli pa se mu udarne bataljone Levice in LMŠ, saj ima Šarec že traktor in se spozna na puljenje plevela-cipres. Odgovoren za živinorejo ne more biti nihče drug kot veterinar Dejan Židan, pa zraven lahko dobi še Bandelija in Teran, kot delovno silo pa uporabijo izkušene komuniste SD, ki dobro vedo, kako se vodi socialistične farme. Gozdarstvo pa lahko prepustimo Alenki Bratušek, saj za urejanje gozdov ni potrebno znanje angleščine. Ker je SAB-ovih vojakov bolj malo, bi jim za pomoč dodelili rogovce in metelkovce, da se malo preluftajo od droge in se nadihajo svežega zraka, morda pa sprevidijo, da sedaj živijo na račun drugih.

Če vse našteto združiš dobiš novo Ministrstvo za plevel. Še Korla se lahko doda, potem, ko ga bo DESUS izpljunil. On bo za trdoživ plevel. Vsi skupaj pa za levokaličnice.

Najboljša investicija v kmetijstvo bi bila ekonomska izobrazba kmetov.
Sedaj večina investicij gnanih od kmetov poteka po sistemo velikih oči: čimvečji / novejši traktor, preveliki priključki itd. Sedajšni pristop kmetijskih subvencij pa to sploh spodbuja.
In potem se vsi čudijo, da je stanje kakršno je: neučinkovito kmetijstvo, površine se zaraščajo.....

Gospod kmet pa seveda s svojim fancy traktorjem in veliko kosilnico ne more do roba pokositi travnik, samo po sredini pobere najboljše. Je vendar predrag traktor......

V slo je kmetov le par tisoč. Manj kot pettisoc.

Vsem ostalim je to nacin zivljenja, hobi, nuja. Ekonomika tu ne igra posebne vloge. Po eni strani je prav tako.

Če bi hoteli strogo ekonomiko bi rabili par sto kmetov, kmetij.

Investitorje je že potegnilo v samovozeče traktorje. Ni problem, da robotov ne bi sprejeli, problem je njihova stroškovna učinkovitost. na Dunaju sem gledal demonstracijo robota, ki je uničeval plevel. Vse lepo in prav, samo rabil je pol dneva, da je obdelal tistih 10 m2. Tak robot je nekoristen na površini 20 ha. Stane pa 20.000 EUR.

Samovozeči traktor je tudi "robot" hkrati. Zaenkrat je John Deere najboljši na tem področju. Ni potrebno spreminjati kaj dosti glede tehnlogije. Priključki za traktor lahko ostanejo enaki, traktor pa sam opravi nalogo.

Največji napredek v kmetijstvu zadnjih 100 let je bil ustvarjen s postopno vse boljšimi sortami. Žal prav Evropa zdaj v celoti zaostaja, saj ne pridelujemo (temveč na veliko uvažamo) takorekoč nobene "gensko spremenjene sorte", kot neumno rečemo GSOjem.

Točneje, zdaj zavračamo celo GE (genomsko preurejene) sorte, kjer le preurejamo že obstoječe gene. Prav države kot je Slovenija k temu odločno prispevamo z vztrajnim glasovanjem kmetijskih ministrov v Bruslju.

Razlaga gre tako, da je to nujno, saj prebivalci to pač pričakujejo. No prebivalci smo seveda mi vsi, politika pa se na veliko trudi, da prednosti spodobnih sort sploh ne bi spoznali.

Gmo ne poznam toliko.
A kolikor poznam se gre za odpornost na glifosat in pri koruzi za odpornost na hrošča.

Oboje je pomebneje pri gojenju na velikih povrsinah ali monokulturi, ter ko se zasleduje čim nizjo ceno, za izvoz npr.

Mislim, da imamo pri nas že brez gmo se dovolj rezerve v pridelkih.

Z vec tehnologije v kmetijstvu, hočeš nočeš kmet postane le še en clen v verigi, in je kot samostojen obsojen na propad.
Saj ga stiskajo marže na obeh straneh.
Prezivetje je mozno le v obliki nekdanje kooperacije, ko daš svoj cas in prostor v najem podjetju.

[hostamox]
Gmo ne poznam toliko.
A kolikor poznam se gre za odpornost na glifosat in pri koruzi za odpornost na hrošča.

Oboje je pomebneje pri gojenju na velikih povrsinah ali monokulturi, ter ko se zasleduje čim nizjo ceno, za izvoz npr.

Mislim, da imamo pri nas že brez gmo se dovolj rezerve v pridelkih.

Z vec tehnologije v kmetijstvu, hočeš nočeš kmet postane le še en clen v verigi, in je kot samostojen obsojen na propad.
Saj ga stiskajo marže na obeh straneh.
Prezivetje je mozno le v obliki nekdanje kooperacije, ko daš svoj cas in prostor v najem podjetju.

Sam vidim problem kmetijstva predvsem v dejstvu, da je postalo zgolj surovinski sektor. Odločili smo se (cela Evropa), da bomo imeli poceni hrano, odprt trg (ki sicer to ni sicer ne bi bilo določenih elemntov kot so bile kvote ipd.) in kompliciran sistem subvencij (ki se mu reče SKP, pri nas pa Razvoj podeželja in podobno, kar so zgolj fancy izrazi za deljenje denarja), s katerim bi naj pridelovalcem nadomestili izpad dohodka zaradi tega. Tudi evropski trg pa zajema elemente kot so dumping in nepoštene trgovske prakse. Vse skupaj je rezultiralo v bizarnosti kot so dajanje subvencij za uničenje pridelka ali zapiranje tovarn. Precej se gibljem v kmečkih krogih in venomer poslušam, kako kmet dobi najmanjši delež pogače in da je trgovina največji profiter.
Pri nas smo pri prvi privatizaciji dali zadrugam v last 46% živilsko predelovalne industrije, pa so zadružniki (zadruge pa so v lasti kmetov) tako dobro gospodarili, da so dandanes lastnik le še redko kje (vsa čast izjemam). Vse se začne in konča pri lastništvu, če bi kmetje bili solastniki trgovin in predelovalnih tovarn (ki jih je itak ostalo malo), bi bili deležni deleža od celotne pogače, tako pa dobijo samo drobiž.

hrana ni običajno proizvodno blago. Vse v redu in prav, GSO, večji hektarski donosi, ekonomija obsega itd. ampak se takšna miselnost hitro pokaže v zdravstvenem stanju prebivalstva. Si to res želimo? Mora biti hrana res "zastojn", tudi če je zanič, pravzaprav vprašljive vrednosti za zdravje? Paradižnik iz steklene volne, ribe iz kostne moke, marmelada iz koncentrata? Čestitke...

Na kmetijski resor bi bilo dobro povabiti poslance LMŠ, saj so Šarec, Korčetova Golubić, Pavšič in tista iz Maribora naravno talentirani za okopavanje, in flancanje, samo kaj ko namesto kulturnih rastlin "flancajo" neko drugo kulturo, ki uspeva samo v kriminalnem podzemlju, pri tem pa jim zvesto pomaga tudi Avdić.

[rx170]
> [hostamox]
> Gmo ne poznam toliko.
> A kolikor poznam se gre za odpornost na glifosat in pri koruzi za odpornost na hrošča.
>
> Oboje je pomebneje pri gojenju na velikih povrsinah ali monokulturi, ter ko se zasleduje čim nizjo ceno, za izvoz npr.
>
> Mislim, da imamo pri nas že brez gmo se dovolj rezerve v pridelkih.
>
> Z vec tehnologije v kmetijstvu, hočeš nočeš kmet postane le še en clen v verigi, in je kot samostojen obsojen na propad.
> Saj ga stiskajo marže na obeh straneh.
> Prezivetje je mozno le v obliki nekdanje kooperacije, ko daš svoj cas in prostor v najem podjetju.

Sam vidim problem kmetijstva predvsem v dejstvu, da je postalo zgolj surovinski sektor. Odločili smo se (cela Evropa), da bomo imeli poceni hrano, odprt trg (ki sicer to ni sicer ne bi bilo določenih elemntov kot so bile kvote ipd.) in kompliciran sistem subvencij (ki se mu reče SKP, pri nas pa Razvoj podeželja in podobno, kar so zgolj fancy izrazi za deljenje denarja), s katerim bi naj pridelovalcem nadomestili izpad dohodka zaradi tega. Tudi evropski trg pa zajema elemente kot so dumping in nepoštene trgovske prakse. Vse skupaj je rezultiralo v bizarnosti kot so dajanje subvencij za uničenje pridelka ali zapiranje tovarn. Precej se gibljem v kmečkih krogih in venomer poslušam, kako kmet dobi najmanjši delež pogače in da je trgovina največji profiter.
Pri nas smo pri prvi privatizaciji dali zadrugam v last 46% živilsko predelovalne industrije, pa so zadružniki (zadruge pa so v lasti kmetov) tako dobro gospodarili, da so dandanes lastnik le še redko kje (vsa čast izjemam). Vse se začne in konča pri lastništvu, če bi kmetje bili solastniki trgovin in predelovalnih tovarn (ki jih je itak ostalo malo), bi bili deležni deleža od celotne pogače, tako pa dobijo samo drobiž.

Saj veš koliko pametnega korporativnega upravljanja je v Sloveniji in zadruge niso izjeme.
Ne bi tu ocital le lastnikom temveč tudi upravljalcem, ki so vse preveckrat delali za svoj račun.

Roboti so prihodnost vsake panoge in pandemija je dokaz tega. Zelo sem navdušen nad poslanstvom podjetja slopehelper.com/ "Brez ročnega kmetovanja". Sodobno razmišljanje

[bigl]
Seveda pa je potrebno tudi miljone subvencij ciljo usmeriti (pogojevati) v pravo smer in ne le na površino ali število sadik oz. pridelkov česar koli že. Najpogostejša investicija so itak raznorazni stroji s priključki in objekti za njihovo garažiranje ter shranjevanje pridelkov. Torej v kmetov hardware, za software pa morajo poskrbet poleg kmetov tudi pospeševalci, torej stroka. Pri kmetijah pa čimprejšna menjava generacij gospodarjev...Ko bo vse to v kompletu lepo delovalo, bodo tudi sami zadovoljni....Do taktrat bodo pač jamrali. Lep dan.

Subvencije so zgolj socialni korektiv namenjene temu, da imamo kao prosti trg in poceni hrano.