Narobe svet!
Če dobiš delnice od drugega podjetja in ne od tega, kjer si zaposlen, kako gre potem za nagrado iz naslova delovnega razmerja?
Če je pridobitev teh delnic obračunana kot plača ali potem prodaja teh delnic ni obdavčena s kapitalskimi dobički?

Prav in logično bi bilo, da je tole obdavčeno samo s kapitalskimi dobički, kjer bi bila pač nabavna cena nič (celota gre v kapitalski dobiček).
Druga smiselna opcija bi morda bila obdavčitev kot prejem darila.

Kako je pa potem obdavčena dividenda v obliki delnic? Do zdaj sem pričakoval, kot sem napisal, ob prodaji z nabavno vrednostjo nič.

Kje že so se izgubili tisti osnovni postulati, ki so nam jih razlagali ob začetku nastana države: če je opcij obdavčitve več, ima davčni zavezanec pravico izbrati zanj najbolj ugodno.

Piše, da brutenje 10 tisoč evrov nagrade v delnicah na primer pomeni 29 tisoč evrov stroška za delodajalca! Tole je na meji zdrave pameti in zdravega razuma.

Dober članek, relevanten za vse ki delajo v startupih, ki so v tuji lasti*. Je pa članek preveč nerazumljivo napisan in se splača zadeve malo poenostavit:

1. Delniška opcija je pravica nakupa po vnaprej določeni (diskontni seveda) ceni. Ko zaposelni dobi delniške opcije v resnici še ni prejel nobene vrednosti, zato na tej točki še ni nobene davčne obveznosti.

2. Ko zaposleni svoje opcije "exercisa" oz jih izvede (to se večinoma zgodi če je podjetje prodano al če zaposleni odide iz podjetja), torej ko zaposleni kupi delnice po diskontni ceni, pa nastane davčna obneznost: država smatra razliko med diskontno ceno delnice in "tržno vrednostjo" delnice (me prav zanima kako to FURS določi za tuje firme) za nagrado, ki pa je obdavčena enako kot plača (dohodnina + prispevki zaposlenega + prispevki delodajalca (aka bruto-bruto)). V praksi za tiste, ki so že s plačo v najvišjem dohodninskem razredu je efektivna obdavčite nekje 70%.

3. Torej obveznost plačila dajatev nastane ko je zaposleni delnice kupil po diskontni ceni. Kar predstavlja težavo: zaposleni ni prejel še nobenega denarja, ravno nasprotno: ravnokar je plačal nakup delnic (sicer po diskontni ceni).

4. Če zaposleni kasneje te delnice proda se razlika med "nabavno" ceno (hmm, v zakonu nikjer ne piše katera cena je to: opcijka cena ali tržna cena ki jo določi FURS ob nakupu?) in prodajno cena smatra za kapitalski dobiček in se obdavči za 27,5%.

Pa še ta neumnost: če opcije podeli tuje podjetje (ki nima sedeža oz predstavništva v Sloveniji, kar pomeni da ne spada pod jurisdikcijo FURSA), potem zaposleni plača iste dajatve (dohodnina + prispevki), prispevke delodajalca (cca 17%) pa tuje podjetje ne plača. Torej pomeni da so delniške opcije za Slovenska podjetja za 17 dražje kot za tuja podjetja (ki nimajo hčerinskega podjetja v Slo, ker v tem priemru teh 17% FURS terja od tega Slo podjetja).

Skratka: Slovenskim davčnim zavezancem opcij se zaradi davčnega tretmaja ne splača imeti. Država pa naj še naprej naklada da podpira podjetništvo, tuje investicije in nagrajevanje zaposlenih.


* v formalno tuji lasti je tudi večina "slovenskih" startupov, ki je prejela investicijo iz tujine. Razlog je preprost: iz pravnih razlogov večina resnih tujih investitorjev ne bo investirala po pogodbi, kjer se spori rešujejo pred slovenskimi sodišči. Posledično ima večina slovenskih startupov sedež v tujini.

Hvala... piše sicer to na začetku članka - prvi odgovor in vprašanje, kdaj se plača davek. LP, Tanja... je pa res dolg :-)

Sem vseeno nekaj dodala :-) kapitalske dobičke, seveda...

Kdaj se bo preverjal politično nastavljen kadr ki golta vse kar furs pobira delovvnim ljudem

Nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami je v razvitih ekonomijah običajen, zaželen in zelo razvit način nagrajevanja. Uporabljajo ga skoraj vse mednarodne korporacije saj so učinkovit mehanizem za nagrajevanje zaposlenih, ki je zelo sprejemljiv za vse tri deležnike; delodajalca, zaposlenega in državo.
Najbolj razvito je nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami v ZDA, kjer pogosto predstavlja plan nagrajevanja z delniškimi opcijami tudi (edino) ustrezno s strani države verificirano pokojninsko shemo.
V Evropskih razvitih državah, so v začetni obdobju pojavljanja nagrajevanja z delniškimi opcijami nacionalni fiskalni oz. Davčni organi odreagirali tako, da so tak način plačila delavcem prekomerno obdavčili do take mere, da se takšno nagrajevanje ekonomsko ni izplačalo. Kasneje, v drugi fazi, so spremenili svojo davčno politiko in nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami obdavčili z davčnimi stopnjami, ki so bile primerljive obdavčitvi plač in kapitala.
Danes večina razvitih držav v EU nagrajevanje z delniškimi opcijami spodbuja, saj zagotavlja poleg stabilnosti delovnih mest, tudi ustrezno socialno korekturo na področju pokojninskega zavarovanja. Mnoge države za nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami nudijo velike davčne olajšave in spodbude, tako za delodajalca, kakor tudi za delavce.

V Sloveniji se je o možnosti nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami začelo govoriti pred cca 20 leti.
Država oziroma njeni odločevalci so zaradi neznanja in nerazumevanja temeljnih principov in namena nagrajevanja z delniškimi opcijami ter ali pa predvsem iz strahu in bojaznijo pred (nekontrolirano) privatizacijo slovenskih podjetij, tak način nagrajevanja onemogočila z prekomerno in nerazumno visoko obdavčitvijo. Za prejetih 10.000 EUR delniških opcij, bi morala delodajalec in delavec skupaj dodatno plačati še preko 15.000 EUR davkov in prispevkov, pri čemer prejemnik delnic le-teh običajno ne sme prodati določeno obdobje in niti ne ve koliko bo in če sploh bo prejeta delnica kaj vredna ob prodaji.
Eden od razlogov za takšno nerazumno ureditev v tistem času je tudi, da so avtorji korporativne in davčne zakonodaje v tistem obdobju zgledovali po nemški in avstrijski ureditvi in le to z nekajletno zamudo vpeljevali v Slovensko zakonodajo, direktorji podjetij so se ukvarjali z lastninjenjem le teh, lastniki pa z pridobivanjem večinskih deležev in izzivanjem manjšinskih lastnikov iz privatizirani podjetij.
Prvo bolj znano podjetje v Sloveniji, ki je želelo vepeljati nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami je bil Kordežev MERKUR. Da bi lahko tak način uvedli finančno in davčno vzdržno bi morali imeti in uporabiti veliko davčno-finančne kreativne iznajdljivosti, ki pa bi bila vseeno vprašljiva glede na znano politiko delovanja DURS-a. Mislim, da je projekt zamrl, nenazadnje je usoda MERKURJA poznana. Druge slovenske družbe pa na vsaj na javni način niso niti poskušale uvesti nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami.
Danes je Slovenija na tem področju na istem mestu, kot je bila leta 2000, torej na začetku, v zgodnji začetni fazi, popolnoma neprilagojena modernim metodam korporativnega nagrajevanja zaposlenih, kot ga uporabljajo podjetja v razvitih ekonomijah. To potrjuje in dokazuje še zmeraj praktično enaka, nerazumno visoka oziroma prekomerna ter nelogična davčna obravnava takšnega načina izplačila dela plače.
Kdor želi izvedeti več o temeljih nagrajevanja z delniškimi opcijami lahko to najde v Specialističnem delu, ki je nastalo na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru: Ekonomski in davčni vidiki nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami, v katerem je predstavljena in upoštevan predvsem izvirna teorija in praksa ter ureditev nagrajevanja delniških opcij v ZDA od koder tudi izvira večina korporacij, ki uporablja tako metodo nagrajevanja zaposlenih,
Poušno branje je lahko tudi delo Dr. Nataše Samec, ki je kasneje na Pravni fakulteti v Mariboru naredila tudi doktorsko disertacijo z naslovom Izdaja in realizacija delniških opcij: obligacijski, korporacijski in davčni vidik, v katerem je sicer močno zaznati prej omenjeni gremansko pravni vpliv obravnavane tematike v tistem obdobju, vendar je za poznavalce dober prikaz razlogov zakaj v Sloveniji nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami ni zaživelo.

Do danes v Sloveniji nihče izbranega in doseženega strokovnega znanja na tem področju ni uspel razviti in uveljaviti, v smer kot je to normalno v razvitih ekonomijah v EU in drugod po svetu. Glavni razlog za to je predvsem temeljno nerazumevanje odločevalcev in tudi izvajalcev davčne politike, da nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami ni plača za opravljeni delo ampak participacija na delu podjetja in bodočih (morebitnih) dobičkih kot posledica danes dobro opravljenega dela. Predvsem so delniške opcije nagrada za pripradnost zaposlenih delodajalcu, neke vrste delitev dela bodočega dobička podjetja za dobro opravljeno delo in hkrati bolj ali manj poštena ter za oba pogodbena partnerja (delavcem in delodajalcem) sprejemljiva delitev poslovnega rizika za sklenitev delovne pogodbe za posamezno delavno mesto.
Vsekakor bi normalna davčna obravnava nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami naredila mnogo slovenskih podjetij še boljših. Veliko visoko izobraženih ali strokovno visoko usposobljenih Slovencev, ki so odšli v tujino bi ostalo in delalo v Sloveniji.