Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek GZS poziva ministrstvo za delo: Decembrske nagrade ne bi smele odvzeti pravice do izplačila kriznega dodatka
Strani: 1
sporočil: 30.415
Vlada se čisto izgubila, zakaj sploh razmišlja, da bi dovolila
izplačilo kriznega dodatka podjetjem, ki so si kot uspešna podjetja
v tem korona času izplačala nagrade? Vlada razmišlja po parazitsko
kot parazit Štrukelj, Šircelj bo prodal za milijardo, dve obveznic
pa bo...in zaposleni npr. v Krki bodo dobili krizni dodatek, ki ga
ne bodo dobile čistilke na policiji s skoraj 2 tisočakov bruto
plače.
sporočil: 307
Krizni dodatek ni nobena nagrada delavcu, pač pa je državna
subvencija delavcem z nižjimi plačami.
Delodajalske organizacije v želji po spremembi nerazumnega stališča državnih organov lansirajo pedloge, ki niso v duhu zakonodaje.
Je pa precej preprosto: v plačo šteje pogodbena plača in tisto, kar je predpisano v kolektivni pogodbi. Če je v pogodbi o zaposlitvi zapisana pravica do nagrade, jo delavec pač zasluži skladno s pogodbo. O tem ne more delodajalec samostojno odločati. Če je pravica določena s kolektivno pogodbo, delodajalec prav tako ne more samostojno neobračunati in neizplačati dodatka.
Če pa se je delodajalec samostojno odločil izplačati del plače za poslovno uspešnost, je to njegova odločitev in pravica. To za delodajalca ni obvezno. Tako je že delodajalec pomagal delavcu, ki ima sicer sorazmerno nizko plačo.
In ker mu je delodajalec pomagal, sta zdaj kaznovana oba: delavec, ker kriznega dodatka ne bo dobil, in delodajalec, ker si je nakopal stroške.
Seveda le če je izplačilo izvedeno v decembru. Če pa je delodajalec nagrado izplačal prej, pa to ne šteje v novembrsko plačo in lahko izplača krizni dodatek. Nelogično.
Delodajalci, ki so izplačali nagrade, so niso naredili nujno zaradi bogatije. Delavci so vajeni dobiti dodatek konec leta, če ga ne bi bilo, bi to lahko negativno vplivalo na vzdušje v podjetju.
Upam, da bo kateri od delodajalcev stališče državnih organov preveril na sodišču. Seveda bo takrat za vse ostale delodajalce prepozno.
To, da državni organi razlagajo predpise kar po svoje in ne tako, kot je v predpisu zapisano, je pa res dno pravne države. Ne vem le, kaj je slabše: da so se tako odločili zaradi želje po prihranku ali zaradi gole kaprice.
Delodajalske organizacije v želji po spremembi nerazumnega stališča državnih organov lansirajo pedloge, ki niso v duhu zakonodaje.
Je pa precej preprosto: v plačo šteje pogodbena plača in tisto, kar je predpisano v kolektivni pogodbi. Če je v pogodbi o zaposlitvi zapisana pravica do nagrade, jo delavec pač zasluži skladno s pogodbo. O tem ne more delodajalec samostojno odločati. Če je pravica določena s kolektivno pogodbo, delodajalec prav tako ne more samostojno neobračunati in neizplačati dodatka.
Če pa se je delodajalec samostojno odločil izplačati del plače za poslovno uspešnost, je to njegova odločitev in pravica. To za delodajalca ni obvezno. Tako je že delodajalec pomagal delavcu, ki ima sicer sorazmerno nizko plačo.
In ker mu je delodajalec pomagal, sta zdaj kaznovana oba: delavec, ker kriznega dodatka ne bo dobil, in delodajalec, ker si je nakopal stroške.
Seveda le če je izplačilo izvedeno v decembru. Če pa je delodajalec nagrado izplačal prej, pa to ne šteje v novembrsko plačo in lahko izplača krizni dodatek. Nelogično.
Delodajalci, ki so izplačali nagrade, so niso naredili nujno zaradi bogatije. Delavci so vajeni dobiti dodatek konec leta, če ga ne bi bilo, bi to lahko negativno vplivalo na vzdušje v podjetju.
Upam, da bo kateri od delodajalcev stališče državnih organov preveril na sodišču. Seveda bo takrat za vse ostale delodajalce prepozno.
To, da državni organi razlagajo predpise kar po svoje in ne tako, kot je v predpisu zapisano, je pa res dno pravne države. Ne vem le, kaj je slabše: da so se tako odločili zaradi želje po prihranku ali zaradi gole kaprice.
Strani: 1
