Kar nekaj zanimivih projektov je navedenih, nikjer pa ni zraven Slovenije. Očitno se ukvarjamo samo še sami s sabo, z nami pa nihče več.

Tole je za SLO:

Edini projekt iz Slovenije, ki je omenjen v poročilu EY, je čezmejni projekt Elesa in italijanske Terna SPA, gre za gradnjo novega daljnovoda med Salgerado v Italiji in Divačo, z navezavo do Beričevega. Novi daljnovod bo okrepil energetske povezave med Slovenijo in Italijo, naložba je ocenjena na 755 milijonov evrov.

Gozd, v katerem sadijo sadno drevje, se imenuje sadovnjak ali pa plantaza. Nasad sadnega drevja. Slovenija bi lahko uvrstila v program protipotresno utrditev zgradb in toplotno izolacijo stavb.Pa polnilnice. Vse to seveda ni investicija v gospodarstvo ampak samo v kvaliteto bivanja.

Razlika med sadovnjakom in gozdnim vrtom. Praviloma gre za permakulturni gozdni vrt in ne za intenzivno sadjarstvo.
youtu.be/cGxq0bcpMsA

Na Kozjanskem negujejo travniske sadovnjake, v katerih sadijo/vzdrzujejo/negujejo tradicionalne stare sorte. To zagotovo ni intenzivno ampak sonaravno sadjarstvo.

Glavna razlika je, da gre pri gozdnem vrtu za večjo kompleksnost rastja, več različnih vrst in višin užitnih rastlin - od zelenjave do malin in grmovnic do sadnih dreves - v smiselnih kombinacijah. Na zunanjem robu praviloma zasadimo nižje rastline, na sredini višja drevesa, več takšnih zasaditev skupaj, ki se med seboj dobro podpirajo, ustvarja gozdni vrt. Glavni cilj je, da je čim manj vzdrževanja, da so rastline v simbiozi in da ustvarjamo biodiverziteto.

Zelenjavno sadni vrt se ""trendy"" imenuje pac tako. Ce bodo to javne povrsine, se zadeva ne more obnesti. Npr. zaradi sprehajalcev psov. Zaradi higienskih razlogov. Lahko zamenjamo parkovne rastline s sadnimi drevesi in grmovnicami, zelenjava pa utegne biti problem. Zoki je ze poslusil z nasadom sadnega parka/drevoreda, ali kako ga je ze poimenoval, pa so mu ga vandali polomili. Zaotovo je pa trend zasjanja zelenja in. Tudi urbano cebelarstvo je iz istega navdiha: v urbano sredino vrniti nekaj sonaravnega. Kakorkoli se ze imenuje. Gozdni vrt ali vrtni gozd.

Meni se zdi koncept zelo smiseln in uporaben tako za javne in zasebne površine, še sploh pa za 'community urban gardens' ko več ljudi skupaj vrtnari na zasebnih ali javnih površinah, ki se jim raba namensko določi za skupnostne vrtove. Skoraj 100% sem, da se bodo skupnostni urbani vrtovi pri nas z novimi generacijami razmahnili enako kot po zahodnih mestih. In da se bo v prihodnje veliko vrtov urejalo po načelih gozdnega vrta ali vrtnega gozda.

Ja, ideja je lepa. Ampak so ze na spletu vprasanja, ali je ideja dobra, ali zabloda. Mi vrtnarimo, pridelujemo sadje in zelenjavo za hobi. Fitness v naravi. To je eden boljsih hobijev in bi bilo lepo, ce bi vec ljudi naslo v tem veselje. Nedvomno. Vem pa tudi, kako so sosedje pretepali naso muco, ki je sla kakat na njihove gredice. Da o pasjih drekih ne govorim. Ni zastonj slovensko reklo, da je ena rec vredna toliko kot pasji drek. Kmetje ne nabirajo niti regrata v blizini sprehajalnih pasjih poti. Gorje kupiti regra na trznici.Poscan in posran.In pasji dreki niso nedolzni iz zdravstvenih parametrov.

Pa se to: V Sloveniji je mnogo opuscenih kmetij z razpadajocimi poslopji. Mnogo je tudi vikendic. V Rusiji so po revoluciji vsi imeli dace. Se Stalin. Tisti, ki imajo vikendase v zelodcu in bi jim nabili davke, ne vedo, da je vecina vikendov: nazaj k naravi. Tam se obdeluje zemlja, prideluje hrana. Ce bi vzpodbujali pridelavo hrane bi bilo podezelje bolj poseljeno, samopreskrba bi bila lahko visoka in izboljsalo bi se DUSEVNO ZDRAVJE naroda. Kajti ni boljsega kot sprostitev NA SVOJI PARCELI, nabiranje fizicne kondicije in veselje s pridelki. Namesto droge, popivanja, preganjanja dolgcasa in praznega druzenja ob simfanju vsega. Zrak na podezelju je boljsi in pridelek bolj ekoloski kot v mestih z umazanim zrakom.