Najprej hvala za pregled in zanimive linke v naslovih.

So pa tole komercialno vprašljivi projekti (= bazična znanost).

Ne vidim smisla za "vodikov vlak" (lokomotive, polnilnice, proizvodnjo), če bi lahko preprosto napeljali žice in bi imeli "elektro-razogljičenje" za naslednjih 100 let.

itd...

1. Škotska: Pripeljat vodik na dom. Iz vodika proizvajat elektriko in uporabljat v gospodinjstvu? Namesto po kablu pripeljat elektriko brez izgub??? Se zdi, da je lažje kabel pripeljati kot cev.
2. Izvažali? Oni mogoče lahko ker pogosto imajo presežek električne energije. Spet se sprašujem, a ni lažje kar elektriko po kablih izvažati?
3. Vlak? Mogoče v deželah, kjer ni elektrificiranih prog. Izkoristek vodika je skupaj nekje 20% , a elektrike 90%. Zakaj ne bi elektrificirali progo in prihranili na energiji?
4. Nuklearka res ima težavo, kam z energijo, ko jo omrežje ne rabi. Ampka v luči novih izračunov, ki končno obračunavajo izgradnjo in razgradnjo nuklearke, hranjenje odpadkov, bogatenje urana in delovanje elektrarne - nuklearna energija je daleč od nizkoogljičnega vira. Če v enačbo dodamo elektrolizo za pridobivanje vodika, kompresijo vodika, transport, in na koncu izkoristek gorive celice smo na zelo visokem ogljične oddtisu. Ogromnem.
5. Mogoče je res nekje boljše uporabiti vodik kot elektriko? Čeprav, zakaj potem ne bi na lokaciji delal elektrolizo in dobil taisti vodik? V vodikovem plinovodu bo verjetno več izgub, kot v elektro omrežju???
6. Upam, da ne v prometu osebnih avtomobilov :-D
7. Vodik je le medij za prenos energije, ki si jo nekje drugje naredil. Kot baterija. Samo z cca 5 krat večjimi izgubami.

Celi čas se mi zdi, da bi naftna industrija rada porinila vodik v promet, ker s tem dobimo nazaj črpalke, ki jih zdaj, z baterijskimi vozili ne potrebujemo več. Polnimo lahko doma. Vodik pa ne bo šlo doma in bodo investicije v črpalke mogoče opravičene na daljši rok.

V Velenju je vse pripravljeno za implementacijo vodikovih avtobusov v javni potniški promet, ki je, mimogrede, še vedno zastonj. Pridobljenih je cca 90 % nepovratnih sredstev, problem je polnilnica, ker trenutna vlada še ni izdala razpisa za vodikove polnilnice iz podnebnega sklada, skladno s sprejetim programom.
Vodik je najboljši približek mobilnosti kot jo poznamo danes (prideš, napolniš 5-10 min in greš naprej naslednjih 400 - 600 realnih kilometrov).
Je pa tudi vodik tudi eden najboljših približkov shranjevanja energije, saj ga lahko delaš takrat, ko elektrarne ne morejo pošiljati svojih viškov proizvodnje v omrežje (jedrska, termo in tudi hidro elektrarne), prav tako pa elektroliza ni edini možen način proizvodnje (uplinjanje odpadkov, biomase, celo lignita).

[bostjan01]
V Velenju je vse pripravljeno za implementacijo vodikovih avtobusov v javni potniški promet, ki je, mimogrede, še vedno zastonj. Pridobljenih je cca 90 % nepovratnih sredstev, problem je polnilnica, ker trenutna vlada še ni izdala razpisa za vodikove polnilnice iz podnebnega sklada, skladno s sprejetim programom.
Vodik je najboljši približek mobilnosti kot jo poznamo danes (prideš, napolniš 5-10 min in greš naprej naslednjih 400 - 600 realnih kilometrov).
Je pa tudi vodik tudi eden najboljših približkov shranjevanja energije, saj ga lahko delaš takrat, ko elektrarne ne morejo pošiljati svojih viškov proizvodnje v omrežje (jedrska, termo in tudi hidro elektrarne), prav tako pa elektroliza ni edini možen način proizvodnje (uplinjanje odpadkov, biomase, celo lignita).

Vodik je tako dober za shranjevanje energije kot koš za prenašanje vode...Skratka zanič.

Za dolgoročno shranjevanje (sezonsko ali še dlje) je najprimernejši metanol.

[bostjan01]
... problem je polnilnica, ker trenutna vlada še ni izdala razpisa za vodikove polnilnice iz podnebnega sklada, skladno s sprejetim programom. ...

... problem je polnilnica tudi zato, ker je nevarna. Se je že zgodilo, da je polnilnica vodika eksplodirala.
Norway, Explosion at hydrogen filling station: www.electrive.com/20...g-station/
"In Sandvika near Oslo, an explosion occurred at a hydrogen filling station for fuel cell cars on Monday. Until establishing the cause of the incident, the supplier Nel has closed ten more stations."

"Vodik je brezemisijsko gorivo, uporabljajo pa ga lahko za shranjevanje energije, proizvodnjo toplote, za težak cestni transport in za razogljičenje proizvodnje ..."

Razogljičenje proizvodnje? Razogljičiti v metalurgiji pomeni odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin. Bolje bi bilo napisati nizkoogljična ali brezogljična proizvodnja.

V članku o brezogljični energetiki sem zasledil stavek: Pri naložbah v energetiki so pomembna tri merila: čas, cena in ogljični odtis. Ni pa omenjen vodni odtis. Takoimenovana topla greda je namreč posledica vodne pare. Ne verjamem, da CO2 vpliva na toplogredni učinek v takšni meri, da bi ga bilo potrebno zmanjševati.

Climate Change: 'Hoax' Or Crime Of The Century? "It’s even possible that CO2 may not affect global warming at all. During many stretches of planetary history, there has been no correlation between the concentration of CO2 in the atmosphere and global temperature. ... Are we humans causing the warming by our carbon emissions? Actually, most of the “greenhouse effect” is due to water vapor, which makes one wonder why the EPA hasn’t designated H2O a harmful pollutant that they must regulate." www.forbes.com/sites...44ff3376d3

Polnilnico na Norveškem je razneslo zaradi neprimernega ventila, nastala je le materialna škoda. Vodik zelo hitro izhlapi (mnogo hitreje kot bencin ali dizel) in lahko bi celo rekli, da je vsaj na področju vozil varnejša alternativa napram konvencionalnim gorivom (hydrogen.wsu.edu/201...gen-fuel/) četudi zanemarimo raznorazne katastrofe povezane z njihovo logistiko (recimo Deepwater Horizon).

V ZDA vsako leto zgori 5000 (pet tisoč!!) črpalk in v povprečju 2 umreta. Vir: jwkblog.com/wordpres...tion-tips/

Če voda brezglavo odteka, je vsak koš ali celo razbiti vrč dober. Tudi proizvodnja vodika iz OVE bi lahko bil dober primer tega, da se razpršena proizvodnja koristno uporabi. Saj pri shranjevanju energije v metanolu gre med drugim prav tako za možno metodo shranjevanja vodika. V kontekstu mobilnosti, predvsem v sektorju težkih vozil, pa je najbrž bolj smiselno uporabiti vodik v PEM gorivni celici namesto metanola kot mešanice v konvencionalnem gorivu v MNZ oz. z nadaljnjo proizvodnjo npr. bencina, LPG ali biodizla iz metanola. Veliko obeta uporaba DME, vendar je tukaj še veliko nejasnosti.
Izkoristki in brez-emisijsko obratovanje (predvsem v smislu onesnaževal in ne zgolj CO2) ter nivo tehnološke razvitosti zaenkrat govorijo v prid gorivni celici. Metanol je prav tako eden od bolj tržno zanimivih produktov uplinjanja, ki sem ga omenil prej in se z vodikom med sabo nikakor ne izključujeta. To je tudi naš končen cilj, torej proizvodnja goriva iz odpadkov. Treba pa je še omeniti, da se lahko precej znaten delež vodika injicira neposredno v obstoječa plinovodna omrežja, brez večjih investicij ali povečanega tveganja. Za shranjevanje energije v tej obliki pravzaprav ni nobenih zadržkov.

Skratka, gre za široko in kompleksno temo, katere ni možno pavšalno obravnavati na način, kot ga želite predstaviti.

[bostjan01]
Polnilnico na Norveškem je razneslo zaradi neprimernega ventila, nastala je le materialna škoda. Vodik zelo hitro izhlapi (mnogo hitreje kot bencin ali dizel) in lahko bi celo rekli, da je vsaj na področju vozil varnejša alternativa napram konvencionalnim gorivom (hydrogen.wsu.edu/201...gen-fuel/) četudi zanemarimo raznorazne katastrofe povezane z njihovo logistiko (recimo Deepwater Horizon).

V ZDA vsako leto zgori 5000 (pet tisoč!!) črpalk in v povprečju 2 umreta. Vir: jwkblog.com/wordpres...tion-tips/

Če voda brezglavo odteka, je vsak koš ali celo razbiti vrč dober. Tudi proizvodnja vodika iz OVE bi lahko bil dober primer tega, da se razpršena proizvodnja koristno uporabi. Saj pri shranjevanju energije v metanolu gre med drugim prav tako za možno metodo shranjevanja vodika. V kontekstu mobilnosti, predvsem v sektorju težkih vozil, pa je najbrž bolj smiselno uporabiti vodik v PEM gorivni celici namesto metanola kot mešanice v konvencionalnem gorivu v MNZ oz. z nadaljnjo proizvodnjo npr. bencina, LPG ali biodizla iz metanola. Veliko obeta uporaba DME, vendar je tukaj še veliko nejasnosti.
Izkoristki in brez-emisijsko obratovanje (predvsem v smislu onesnaževal in ne zgolj CO2) ter nivo tehnološke razvitosti zaenkrat govorijo v prid gorivni celici. Metanol je prav tako eden od bolj tržno zanimivih produktov uplinjanja, ki sem ga omenil prej in se z vodikom med sabo nikakor ne izključujeta. To je tudi naš končen cilj, torej proizvodnja goriva iz odpadkov. Treba pa je še omeniti, da se lahko precej znaten delež vodika injicira neposredno v obstoječa plinovodna omrežja, brez večjih investicij ali povečanega tveganja. Za shranjevanje energije v tej obliki pravzaprav ni nobenih zadržkov.

Skratka, gre za široko in kompleksno temo, katere ni možno pavšalno obravnavati na način, kot ga želite predstaviti.

Vodikova molekula je najmanjša molekule.
Zalo fino prehaja preko vseh snovi, tudi kovine.
Poškoduje tudi kristalne rešetke matarialov preko katerih prehaja.

Same eskplozivnost je še najmanjši problem.

Tekoči ogljikovodiki (sintetični) so fina zadeva, ker se lahko skladiščijo pri atmosferskem tlaku in imajo visoko specifično gostoto energije, praktično neomejen rok trajanja. Uporabni so tako v gorivni celici, in seveda v kasičnih motorjih z notranjim zgorevanjem.

Engineering Explained - Why Hydrogen Engines Are A Bad Idea
www.youtube.com/watc...Ajq46qHp0c

Motorji na vodik baje proizvajajo NoX
Gorivne celice pa baje ne

Drugače podpiram razvoj na tem področju, bo več izbire za vse. Česar ne podpiram je vmešavanje držav v to in komandiranje kaj se bo raziskovalo in česa se ne bo.

[bostjan01]
... se lahko precej znaten delež vodika injicira neposredno v obstoječa plinovodna omrežja ...

Komaj 15%.
"Converting natural gas pipelines to carry a blend of natural gas and hydrogen (up to about 15% hydrogen)" www.energy.gov/eere/...-pipelines

[bostjan01]
V Velenju je vse pripravljeno za implementacijo vodikovih avtobusov v javni potniški promet, ki je, mimogrede, še vedno zastonj. Pridobljenih je cca 90 % nepovratnih sredstev, problem je polnilnica, ker trenutna vlada še ni izdala razpisa za vodikove polnilnice iz podnebnega sklada, skladno s sprejetim programom.
Vodik je najboljši približek mobilnosti kot jo poznamo danes (prideš, napolniš 5-10 min in greš naprej naslednjih 400 - 600 realnih kilometrov).
Je pa tudi vodik tudi eden najboljših približkov shranjevanja energije, saj ga lahko delaš takrat, ko elektrarne ne morejo pošiljati svojih viškov proizvodnje v omrežje (jedrska, termo in tudi hidro elektrarne), prav tako pa elektroliza ni edini možen način proizvodnje (uplinjanje odpadkov, biomase, celo lignita).

Obstaja boljši način mobilnosti, kot ga poznamo danes. Električna baterijska vozila. Ni treba čakati 5-10 minut za polnejnje, ker je povprečno vozilo parkirano dnevno 23 ur in je vedno lahko v tem času priklopljeno na elektriko. Praktično nikoli ne greš na črpalko - polnilnico. Ektremnih voznikov, ki vozijo 400 do 600km v komadu, brez pavze je za vzorec. Nepomembno.
Seveda se da vodik dobiti iz plina, lignita, ampak potem imamo fosilno gorivo in enormne CO2 izpuste (glede na izkoristek gorive celice in izgube na kompresiji (v avtomobilih je na 700 in še boljše 1000 atmosferah).
Bateriska vozila itak lahko shranjujejo presežke energije kar pri sebi v baetriji z več kot 90% izkoristkom, zakaj bi vpletali dodaten plin?

[comteo]
4. Nuklearka res ima težavo, kam z energijo, ko jo omrežje ne rabi. Ampka v luči novih izračunov, ki končno obračunavajo izgradnjo in razgradnjo nuklearke, hranjenje odpadkov, bogatenje urana in delovanje elektrarne - nuklearna energija je daleč od nizkoogljičnega vira. Če v enačbo dodamo elektrolizo za pridobivanje vodika, kompresijo vodika, transport, in na koncu izkoristek gorive celice smo na zelo visokem ogljične oddtisu. Ogromnem.

Nuklearna nima težave kam z energijo, ker jo omrežje vedno potrebuje. Imamo pa tudi uspešne primere v Franciji in Nemčiji, kjer se tudi jedrske elektrarne dnevno prilagajajo porabi elektrike, brez kakršnih koli znanstveno fantastičnih ukrepov.

Poglej si poročilo IPCC - panel za podnebne spremembe - edino relevatno referenco s tega področja, jedrska energija je ena izmed redkih tehnologij, ki je nizkoogljična (pod 50 gCO2/kWh) za celotno svojo verigo (Upoštevana je izgradnja in razgradnja nuklearke, hranjenje odpadkov, bogatenje urana in obratovanje elektrarne). Jedrska je nizkoogljična, tudi pri 8% deležu jedrske energije v svetovnem deležu, ki je podlaga za izračun emisij CO2 v celotni verigi (ki je pod 50 gCO2/kWh kot že rečeno). Če bi bil ta delež namesto 8% npr 50% bi bile seveda emisije še nižje.
Jedrska energija je torej nizkoogljična kljub temu, da se pri tem izračunu upošteva pretežni del porabe fosilnih goriv.

Kot tretje pa jedrska omogoča pridobivanje vodika, če bi želeli,da reaktor obratuje na polni moči, poraba elektrike pa da je nižja. V tem času bi lahko enostavno pridobivali vodik kot hranilnik energije. Ampak danes se pač splača to elektriko prodati in kupcev na trgu je vedno dovolj.. beri.. poraba elektrike je večja kot je ponudba elektrike iz jedrske energije.

Obstaja boljši način mobilnosti, kot ga poznamo danes. Električna baterijska vozila. Ni treba čakati 5-10 minut za polnejnje, ker je povprečno vozilo parkirano dnevno 23 ur in je vedno lahko v tem času priklopljeno na elektriko. Praktično nikoli ne greš na črpalko - polnilnico. Ektremnih voznikov, ki vozijo 400 do 600km v komadu, brez pavze je za vzorec. Nepomembno.

Sam sem voznik, ki naredi tudi 400 km v kosu - in poznam jih kar nekaj, ki nam javni prevoz (poskusi priti iz Velenja v koper v realnem času) ne dopušča normalnega premikanja po naši mali državi.
EBV so super rešitev, za točno določene relacijske razdalje, in za drugi avto. EBV so težko predstavljiva za prebivalce v več stanovanjskih zgradbah, da ne govorim o razperšenosti polnitev, če bi v SLO imeli 50 % EBV - se nam sesuje omrežje.