Ampak pred energetsko sanacijo je treba izvest protipotresno!

Zaviti hišo/blok/stolpnico v stiropor ali kameno volno je nevarno.
Zagreb se lahko ponovi v Ljubljani.

"Ukrepi izvajanja energetskih sanacij – izvedba toplotnega ovoja stavb vseh tipov, od javnih stavb do eno- in večstanovanjskih pa tudi industrijskih stavb – so tudi del evropskega zelenega dogovora ..."

Evropski dogovor bi moral vsebovati tudi protipotresno zaščito stavbe, povsod tam, kjer je to potrebno. Pri prodaji stanovanja ali oddajanju v najem, je potrebna Energetska izkaznica. Kaj pa Protipotresna izkaznica, ki je bolj pomembna kot Energetska izkaznica? Ko je stavba slabo toplotno izolirana, so samo večji stroški za ogrevanje, ko pa je stavba slabo protipotresno grajena, pa so v primeru močnejšega potresa ogrožena življenja stanovalcev.

"Stanovanjski blok v ljubljanski četrti Šiška z novo toplotno izolacijo, izvedeno s pomočjo subvencije Ekosklada. Za enak blok v soseščini je študija pokazala, da konstrukcija ustreza zgolj dvajsetim odstotkom potrebne potresne varnosti. Potresna sanacija se ni izvedla, s toplotno izolacijo so se zgolj zakrile vse konstrukcijske razpoke na fasadi." www.mladina.si/18201...-sanacije/

Tu se strinjam z zgornjimi komentarji. Pri večstanovanjskih zgradbah, se je potrebno vprašati o smiselnosti energetske prenove, če le ta ni sočasna s potresno prenovo. Stvari pa tu niso tako zelo enostavne, kot morda mediji radi predstavljajo.
Prvič: protipotresna obnova ne pomeni, da bo stavba potres preživela na način, da bo po potresu zopet možno bivati. Kaj to pomeni. To pomeni da lahko ti za protipotresno obnovo zapraviš 200€/m2, pa bo po potresu zgradba še vedno neuporabna. Samo zrušila se ne bo. In tu je finra. Se pravi protipotresna obnova pri veliko objektih ne pomeni, da bodo zgradbe imele daljšo življenjsko dobo. Samo same se ne bodo porušile. Se pravi rešujemo življenja.

Drugič: če gledamo skozi zgoraj nastavljeno prizmo, ugotovimo, da v primeru potresa izgubimo stavbo tako ali drugače. V primeru obnovljene stavbe, bo tu še strošek rušitve (grdo rečeno). In tu tiči zajec. Dejansko se danes bolj splača ta objekt podreti in zgraditi nov objekt, ki se ob potresu ne bo tako poškodoval kot prvotni objekt. In tu je rešitev celotne "zelene" oživitve gospodarstva. Ne da ti saniraš star objekt z vidika potresa in energije (ker dejansko ne boš rešil stavbe pred potresom, samo rešuješ življenja, prav tako pa te sanacije niso primerljiv z novim objektom), ampak da zrušiš in zgradiš na novo. s tem dobiš nov, varen in neprimerljivo bolj energetsko učinkovit objekt. Prav tako imaš objekt, ki je skladen z vidika požara, varnih matrialov itd. Da ne omenjam velikosti in uporabnosti stanovnj.

Tretjič: Vse preveč se govori samo zeleni energiji brez konkretne (in ne s strani ekonomistov in družboslovcev prikazanih "varčevanj") LCCA (life cycle cost analysis). To bi morali dejansko uzakoniti. Ker s konkretno LCCA, ti dejansko ovržeš na tone bullshita, ki se prodaja kot zeleno/rentabilno. Dejansko pa pokaže tudi določene projekte, ki so zelo rentabilni, ampak ker so zeleni so nekateri apriori proti. Ker preveč je debat tipa rekla-kazala. In to je za moje pojme prevelik šum v tej debati. Vse kar šteje je detajlna (nepolična in s strani inženirjev) podrpta analiza stroškov in koristi skozi celono življensko obdobje. Sej podobno je pri avtomobilu. Če se veliko voziš vzameš dizla. Za kratke razdalje pa se je potrebno usest, preračunat, vzet v zakup servise in videti kaj in kako. Ampak pameten človek to za avto naredi, horda "strokovnjakov" na ministrstvih pa za miljardne posle tega ne zna...

[Domen89]
Dejansko se danes bolj splača ta objekt podreti in zgraditi nov objekt, ki se ob potresu ne bo tako poškodoval kot prvotni objekt.

O porušitvi objektov so pisali tudi na www.rtvslo.si/lokaln...iti/515450

"Raziskava o protipotresni varnosti 15 najbolj potresno ogroženih stolpnic v Ljubljani: nobena izmed analiziranih stolpnic ni dosegla niti desetih odstotkov na lestvici potresne varnosti, pet stolpnic bi bilo najbolje porušiti in zgraditi na novo. ... V raziskavi, ki so jo opravili Zavod za gradbeništvo, arhitekturni Studio Krištof in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, so vzeli pod drobnogled 15 stolpnic v središču Ljubljane, ki so bile zgrajene med leti 1959 in 1965. V tem obdobju še niso veljali predpisi o potresno odporni gradnji. Kot pravi Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo, bi bilo za vse stolpnice najbolj smotrno rušenje in nato nadomestna gradnja ... Za stolpnice v Štefanovi, Rozmanovi, Pražakovi in Cigaletovi ulici ter na Hrvatskem trgu, pa strokovnjaki ne vidijo druge rešitve kot rušitev. ''Polovičnih rešitev ni,'' ob tem dodaja Lutmanova in poudarja, da bi zniževanje standardov pripeljalo do ogrožanja življenj."