Strani: 1

0513ANITO sporočil: 7.540
[#2841877] 29.04.20 17:43
Odgovori   +    8
Kardelj bi bil ponosen....
hostamox sporočil: 2.392
[#2841880] 29.04.20 17:44
Odgovori   +    3
V švici imaš že marsikaj rešeno, malo manj mogoče avstrija.
Ne rabimo ravno odkrivat tople vode.
Tisto o jurju za male kmete je poradiral sindikat kmetov slavni kmet Kučan z umlautom ipd., v trenutnem obdobju.

Mogoče bo sedaj uspelo.
devte sporočil: 35
[#2841905] 29.04.20 19:42
Odgovori   +    0
Vse, samo ceno produkta ne zvišati...
hostamox sporočil: 2.392
[#2841908] 29.04.20 19:49 · odgovor na: devte (#2841905)
Odgovori   +    1
ni problem višat cene, sam kupcev manjka za te produkte
1357 sporočil: 5.040
[#2841909] 29.04.20 19:49
Odgovori   +    0
Vse lepo in prav samo naj za začetek uporabljajo malo bolj objektivne podatke o zaslužkih ( in ustvarjenih presežkih) kot osnovo. Številke, ki so tu navedene, vsaj v spodnjih razredih ( do 50.000 €) dohodka sigurno ne držijo, niti kakovostno ( vrednost presežka) niti kvantitativno ( količine kmetov v posameznih razredih).
1357 sporočil: 5.040
[#2841912] 29.04.20 19:54 · odgovor na: hostamox (#2841908)
Odgovori   +    1
Kupcev manjka zato ker v mnogih primerih kmetje svoje pridelave ne prilagajajo trendom, potrebam in željam trga.
hostamox sporočil: 2.392
[#2841923] 29.04.20 20:20 · odgovor na: 1357 (#2841909)
Odgovori   +    1
www.blw.admin.ch/blw...n/sak.html

tole je švicarski primer
hostamox sporočil: 2.392
[#2841927] 29.04.20 20:27 · odgovor na: 1357 (#2841912)
Odgovori   +    1
Mal težko bo kmet v slo zagotovil banane, agrume ali pa bučke pozimi.

Predelava pa je že naslednja stopnja, kjer je kmetijsko znanje drugotnega pomena.
1357 sporočil: 5.040
[#2841935] 29.04.20 20:54 · odgovor na: hostamox (#2841927)
Odgovori   +    9
Zadnja sprememba: 1357 29.04.2020 20:58
Nobeden od naših kmetov ne pričakuje banan in agrumov( ker pri nas ne uspevajo v tržnem obsegu) ter sveže zelenjave med decembrom in februarjem. Pričakujem pa od slovenskih kmetov dovolj jagodičastega sadja ( ki se sedaj v doberšnem delu uvaža) pa dovolj domačih konditorskih surovin ( kostanj, orehi, lešniki, rozine, pehtran) ki vse rastejo v Sloveniji, pa dovolj zelišč in tradicionalnih čajev ( vse to raste v Sloveniji), pa dovolj vsega tistega sadja, ki normalno raste v Sloveniji in zelenjave v toplejšem delu leta.
Kaj in koliko se da pridelati vem iz lastnih izkušenj ker imam cca 150m2 velik vrt, pa nisem nevem kako zagrizen vrtičkar, vendar kljub temu pridelam praktično vso potrebo zelenjavo za svoje potrebe v toplešem delu leta in doberšen del sadja ( jabolka, češnje, narelice, slive, ribez), ki ga pokonzumiramo v naši družini v celem letu, praktično stalno kupujemo od sadja edino agrume, zelenjavo pa v zimskih treh mesecih.
In za vse zgoraj našteto tudi če si kmet, ki proizvaja za trg, ne potrebuješ ogromnih plantaž, zadošča že par hektarov, pameten kolobar in tržni pristop ( da prideluješ tisto po čemur je povpraševanje, kar je pa pri zelenjvi relativno enostavno).
hostamox sporočil: 2.392
[#2841953] 29.04.20 22:42 · odgovor na: 1357 (#2841935)
Odgovori   +    4
Vse je v ceni.

Maline so npr v Bosni po 2 EUR kg.
Kumare v Srbiji lani npr cenejše, kot je kmeta prišla embalaža


Pomembno je trženje se strinjam, a to spet ni core dejavnost. In ko imaš enkrat nekaj zaposlenih obiralcev, prodajalce in se marketing je to že orengi podjetje ne pa kmetija, kjer dela 1 in kaka občasna pomoč.

Vse kar si naštel terja relativno velike kapitalske vložke, tega pa kmetje nimamo
Pri znanju pa pogosto šepa tudi stroka.
1357 sporočil: 5.040
[#2841964] 30.04.20 00:06 · odgovor na: hostamox (#2841953)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: 1357 30.04.2020 00:10
Ti mešaš družinske kmetije in plantažarje. Razlika je v tem da na družinski kmetiji dela cela družina, dve ali celo tri generacije, plantažarji pa najemajo delovno silo. Problem v Sloveniji niso plantažarji temveč družinske kmetije, ki so v povprečju nekje vmes med tradicionalnimi dninarskimi kmetijami in času primernimi trgu usmerjenimi družinskimi kmetijami. Na teh kmetijah je kar nekaj dobrih zgodb, vendar so v manjšini, še vedno prevladujejo dninarske kmetije, ki pridelujejo kot pred 100 leti in več predvsem za svoje potrebe, višek pa prodajo za poplačilo davkov in vhodnih materialov. In to večino je potrebno preusmeriti v tržni model družinske kmetije. Največji krivci za to je pa v zadružnem sistemu, stroki in politiki ker teh kmetov ne usmerjajo z znanjem in finančno stimulacijo v tržno kmetovanje temveč spodbujajo obstoječe stanje.
Copcop sporočil: 264
[#2842135] 30.04.20 15:52
Odgovori   +    0
Povprečen faktorski dohodek na kmetijo znaša dobrih 7.600 evrov s tem da subvencije pomenijo 58 odstotkov celotnega faktorskega dohodka.
Zapret kmetije. To je nesmisel.
PyotrNovak sporočil: 3.649
[#2842288] 01.05.20 11:34 · odgovor na: Copcop (#2842135)
Odgovori   +    0
EU invsetira desetine miljard v kmetijstvo, zato da lahko placuje subvencije za nepridelavo i mece proc miljone ton hrane.
EU se je odlocila, da bo najbolj napredno kmetisjko podrocje na svetu. Ko jebe tehnologijo. TU je pa skoraj ni vec.
KURA ki brezglavo leta sem in tja po dvoriscu. Trenutno isce "zeleno" zrno.

Strani: 1