Strani: 1

jezdec666 sporočil: 6.612
[#2741013] 06.11.18 14:19
Odgovori   +    12
Trajalo je...
Troublemaker sporočil: 757
[#2741018] 06.11.18 14:51
Odgovori   +    26
Po astrološki statistiki se menda pričenja obdobje razčiščevanja, pravičnosti, eliminacij slabosti in nepravilnosti itd....
Pa še: po mojem ne gre za izbris, pač pa po domače KRAJO!

Zdaj pa alančici ministrstvo, jazbecu nezakonita odpravnina in dobro plačano mesto - kdo bo pa še te počistil?
rx170 sporočil: 4.160
[#2741024] 06.11.18 15:27
Odgovori   +    14
Da, da. Treba je priznati, da sumljivi posli ob bančni sanaciji in vsemu kar je sledilo (npr. prodaja NKBM pod ceno) vedno bolj prihajajo na dan. Tu ni nobenega dvoma.
rename sporočil: 10.884
[#2741025] 06.11.18 15:37 · odgovor na: Troublemaker (#2741018)
Odgovori   +    12
Zadnja sprememba: rename 06.11.2018 15:37
Jaz na astrološki in ostali mumbo-jumbo ne dajem nič, mislim pa, da je to posledica tega, da so dokumenti in informacije dostopni dovolj široki kritični masi in potem slej ko prej pridejo na internet... kar je pa neubranljivo pred razširjanjem in razkrivanjem.

Ali kot pogosto pravi moj prijatelj: vse stvari pridejo na pravo mesto. Vprašanje je samo kdaj.
shevchenko sporočil: 17.416
[#2741028] 06.11.18 15:47 · odgovor na: rx170 (#2741024)
Odgovori   +    14
[rx170]
Da, da. Treba je priznati, da sumljivi posli ob bančni sanaciji in vsemu kar je sledilo (npr. prodaja NKBM pod ceno) vedno bolj prihajajo na dan. Tu ni nobenega dvoma.
S tem da mene ne zanima, kaj prihaja na dan, ampak ali bo kdo odgovorjal za rabote. Tu smo pa zelo zelo sibki (ne samo mi...)
bigl sporočil: 13.447
[#2741033] 06.11.18 16:10 · odgovor na: shevchenko (#2741028)
Odgovori   +    14
Zadnja sprememba: bigl 06.11.2018 16:12
[shevchenko]
> [rx170]
> Da, da. Treba je priznati, da sumljivi posli ob bančni sanaciji in vsemu kar je sledilo (npr. prodaja NKBM pod ceno) vedno bolj prihajajo na dan. Tu ni nobenega dvoma.

S tem da mene ne zanima, kaj prihaja na dan, ampak ali bo kdo odgovorjal za rabote. Tu smo pa zelo zelo sibki (ne samo mi...)
Naj pride na dan vse v zvezi z domačo trojko. Tudi računsko sodišče bo sedaj lahko pregledalo kaj se je dogajalo pod površjem "sanacije". Potem pa se ve, brez tožnika ni sodnika/ce. Krive nikoli niso instutucije, ali in okoliščine, vedno je kriv človek. Tule najmanj trije.....Razmišljam. Lep dan.
murje sporočil: 3.588
[#2741038] 06.11.18 16:30
Odgovori   +    10
IZBRISSS

Ob napovedani vseljudski javni prodaji IPO delnic Nove Ljubljanske Banke po najvišji ceni 66€, je potrebno povedati, da se lepo vsem zahvaljujem, ampak bilo je nekoč in nikoli več. Vse tiste, tudi najodgovornejše, ki so glavni krivci za odvzem ali s "strani države dovoljeno krajo" z ustavo zaščitene privatne lastnine, bi morali že zdavnaj kaznovati! Vse to, so namreč bile še nedolgo nazaj tudi podrejene bančne obveznice in delnice NKBM. Takrat so bile povsem legalno kupljene in tudi plačane ter kasneje z dovoljenjem in podpisom s strani države odvzete. Zato, še enkrat hvala, ne!

SPOR DELNIČARJEV NLB d.d. in DRŽAVO

Pavle Pensa: Spor med delničarji Ljubljanske banke in državo rešen po 25 letih!

V prvi polovici devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem med pogajanji o investicijskem sporu na Malti pogosto bral malteške časopise. Spomnim se velikega naslova članka, ki je poročal o sodbi sodišča, ki je končala 17-letni lastninski spor.

Poudarek članka je bil na počasnosti mletja malteških sodnih mlinov. Kot takrat še relativno mlademu odvetniku se mi je zdelo nemogoče, da bi bilo za rešitev lastninskega spora potrebno več kot desetletje in pol. Tudi novinarju, ki je pisal tisti članek, se je zdela novica o dolgotrajnosti reševanja spora senzacionalna. V tistem času, na prelomu med letoma 1992 in 1993, je Banka Slovenije zaradi sanacije Ljubljanske banke razlastila takratne delničarje Ljubljanske banke in njihove delnice prenesla v last Agenciji za sanacijo bank in hranilnic (ASBH). Koncept sanacije je bil naslednji: ASBH je od države prejela obveznice v vrednosti okoli milijarde nemških mark (današnjih okoli 500 milijonov evrov) in z njimi po nominalni vrednosti odkupila slabe terjatve Ljubljanske banke, obenem pa prejela v svojo last tudi vse delnice Ljubljanske banke. V postopku sanacije naj bi ASBH unovčila slabe terjatve, delnice Ljubljanske banke pa prodala. Iz izkupička naj bi se pokrili stroški sanacije, poplačal dolg državi v vrednosti 500 milijonov evrov, preostanek sredstev pa naj bi pripadal razlaščenim delničarjem. Na ta način so razlaščeni delničarji v zameno za svoje delnice prejeli podrejene terjatve proti ASBH. V letu 1993 se je začel sodni boj razlaščenih delničarjev za njihovo pravico, najprej proti Banki Slovenije z neuspešnim izpodbijanjem odločbe o sanaciji. V teh postopkih je bilo sodstvo, z ustavnim sodiščem vred, čvrsto na strani Banke Slovenije. Delničarjem ni uspelo uveljaviti svojih trditev in dokazov, da Ljubljanska banka ni bila v takih težavah, kot jih je prikazovala Banka Slovenije na podlagi poročila skupine tujih strokovnjakov pod vodstvom Španca Aristobula de Juana, saj to poročilo ni temeljilo na revidiranih računovodskih podatkih Ljubljanske banke (kako podobni so očitki delničarjev in podrejenih upnikov, razlaščenih v sanaciji bank iz leta 2013!). Neuspešni so bili celo pri dokazovanju razlastitve in tega, da ob razlastitvi niso prejeli ustreznega nadomestila. Sodišča so namreč štela, da je ravno podrejena terjatev proti ASBH primerno nadomestilo. Ti postopki so tekli precej hitro in mnogo delničarjev je kmalu opustilo vsako upanje, da bodo za svoje razlaščene delnice karkoli prejeli. Vendar ne vsi! Za dodaten zaplet (in obenem začetek razpleta) je poskrbela država z ustavnim zakonom iz leta 1994, na podlagi katerega je bila ustanovljena Nova Ljubljanska banka (NLB). Stara Ljubljanska banka je ostala brez skoraj vseh likvidnih sredstev in brez poslovanja. Zdelo se je, da je usoda razlaščenih delničarjev zapečatena, saj je država stala čvrsto na stališču, da delničarji Ljubljanske banke nimajo z NLB nič in jim torej iz privatizacije NLB ne pripada nič. Vendar pa je ravno ustavni zakon iz leta 1994 vseboval določilo, ki se je izkazalo za ključno pri uveljavljanju podrejenih terjatev razlaščenih delničarjev. Ob ustanovitvi Nove Ljubljanske banke je Ljubljanska banka morala vrniti obveznice ASBH, ki jih je prejela v postopku sanacije, ASBH pa jih je kot kapital vložila v NLB. S tem je ASBH torej prejela vrnjeno celotno kupnino, ki jo je plačala za slabe terjatve Ljubljanske banke. Prejela je delnice NLB, ki jih je kasneje prenesla na državo. Ostale pa so ji slabe terjatve Ljubljanske banke in te je z nekaj več kot 20-odstotnim uspehom tudi unovčila. Pričakovati bi bilo torej, da bo ASBH po unovčitvi slabih terjatev in po plačilu stroškov unovčevanja izdelala zaključni račun in preostanek sredstev izplačala razlaščenim delničarjem. Njihove terjatve namreč od leta prenosa delnic NLB v last države niso bile več podrejene, saj ASBH ni več imel nobenega drugega upnika kot razlaščenih delničarjev. Tu pa se začne drugi del kalvarije razlaščenih delničarjev. Izkazalo se je to, kar so razlaščeni delničarji trdili od vsega začetka sporov: država jim je podrejene terjatve dodelila s figo v žepu. ASBH nikoli ni poslovala transparentno. Do podatkov o unovčenju slabih terjatev ni bilo mogoče priti. Ministrstvo je naročalo pravna mnenja s ciljem, da dokaže, da razlaščencem ne dolguje ničesar. Iz enega takšnih mnenj je razvidno celo, da prva verzija mnenja ministrstvu za finance ni bila všeč, pa je avtorica pravnega mnenja spisala drugo, ministrstvu všečno različico. In takšno verzijo je ministrstvo potem predložilo v vsaj enem sodnem postopku, seveda brez prvotne verzije. Sanacija bank, ki se je začela v začetku 1993. leta, se je končala v juniju 1997, torej štiri leta in pol po tem, ko je bila uvedena v Ljubljanski banki. Banka Slovenije je ob zaključku sanacije sklenila, da se bo o podrejenih terjatvah, ki jih imajo »stari delničarji« do ASBH, odločalo v postopku privatizacije NLB. Postopek privatizacije NLB je bil izveden v letu 2002, ko je bilo 34 odstotkov delnic NLB prodanih belgijski banki KBC, pet odstotkov pa EBRD. Država tudi po tem ni hotela pripraviti končnega obračuna podrejenih terjatev in razlaščenim delničarjem izplačati tega, kar bi jim po končnem obračunu pripadalo. Leta 1998 je takratna slovenska vlada sprejela uredbo o prenehanju ASBH, s katero je določila, da obveznosti ASBH iz naslova podrejenih terjatev preidejo na državo v rokih, na način in pod pogoji, kot jih določa zakon. Takšen zakon nikoli ni bil sprejet, ASBH pa na papirju še vedno obstaja. Razlaščenci so bili ob takšnem ravnanju države prisiljeni po sodni poti uveljavljati plačilo tistega, kar jim je država ob sanaciji Ljubljanske banke obljubila. Delničarja, ki sta najprej neuspešno zahtevala razveljavitev razlastitve, v letu 2000 pa vložila tožbo, s katero sta zahtevala izplačilo nadomestila za razlaščene delnice, sta 25 let po razlastitvi in 18 let po vložitvi tožbe vendarle prišla do cilja: pred nekaj tedni jima je država za 11.601 odvzeto delnico (kar je predstavljalo 0,1877 odstotka kapitala Ljubljanske banke) plačala nekaj več kot 365.000 evrov (kar vključuje tudi zamudne obresti). Vztrajnost se je tokrat izplačala, njuni pravici je bilo zadoščeno. Iz naslova tega prispevka bi bilo mogoče sklepati, da je prispevek namenjen kritiki počasnosti mletja sodnih mlinov. Pa ni. Vsaj ne v celoti. Namenjen je kritiki ravnanja države s premoženjem njenih državljanov. ASBH je kot sanator imela dolžnost ob zaključku sanacije izdelati zaključno bilanco in ugotoviti, ali in koliko iz sanacije prejmejo razlaščeni delničarji, ki so postali podrejeni upniki. Tega ni storila. Če bi bila ASBH zasebnik, bi v takšnem ravnanju našli elemente zlorabe zaupanja. Ker gre za ravnanje države oziroma njene agencije, ji je to očitno dovoljeno (Quod licet iovi non licet bovi.*). Razlaščeni delničarji, ki niso tožili, niso prejeli ničesar. Sprašujem se, ali ne bi smeli državljani pričakovati od države, ki je po ustavi pravna, oziroma bolje od oseb, ki takšno državo vodijo in upravljajo, da se ravnajo po temeljnih načelih prava, zapisanih že v Ulpijanovih časih (okoli leta 220 našega štetja): honeste vivere, neminem laedere, suum cuique tribuere – pošteno živeti, nobenemu škodovati, vsakemu priznati, kar mu pripada. In da nam tega ne bi bilo treba uveljavljati po dolgotrajni sodni poti.

* Kar je dovoljeno nekomu, ni dovoljeno vsem.
Pavle Pensa, starejši partner v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa
svetkapitala.delo.si...letih-5956
rx170 sporočil: 4.160
[#2741039] 06.11.18 16:31 · odgovor na: shevchenko (#2741028)
Odgovori   +    9
[shevchenko]
> [rx170]
> Da, da. Treba je priznati, da sumljivi posli ob bančni sanaciji in vsemu kar je sledilo (npr. prodaja NKBM pod ceno) vedno bolj prihajajo na dan. Tu ni nobenega dvoma.

S tem da mene ne zanima, kaj prihaja na dan, ampak ali bo kdo odgovorjal za rabote. Tu smo pa zelo zelo sibki (ne samo mi...)
Niče ne bo odogovarjal....ker če bi, bi čelavi gnil v zaporu (njegova vlada je postavila osnove za vse to s to slabo banko), Alenka pa ne bi nosila zlatih zapestnic amapk lisice.
FIN223552 sporočil: 476
[#2741116] 07.11.18 08:10
Odgovori   +    5
Izjava slovenskega Ustavnega sodišča: ESČP je spet zelo neprepričljivo pri svoji argumentaciji! Namesto teh zahtev bomo po svoji strokovni presoji naredili enega polžjega naprej in tri solatne nazaj, pa bo stvar zaključena.
Spoštovane aučice in čobančiči, bilo nam je v veseljem, se vidimo ob naslednji razlastitvi!
bigl sporočil: 13.447
[#2741120] 07.11.18 09:02 · odgovor na: murje (#2741038)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: bigl 07.11.2018 09:05
To kar je, če je navedel ali le povzel (mislim, da bolj slednje) Pensa je kratenje svobode. In značilnost vladavine manjšine nad večino, bi dodal. Al je to demokracija po slovensko? Seveda ni, je pa samovolje vedno več, kar preveč, za to za kar se razglaša naša država, demokratična itd..razmišljam. Lep dan.

Strani: 1