Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Mit o visoko obdavčenih plačah

Strani: 1

r-fin sporočil: 59
[#2729833] 23.08.18 17:46
Odgovori   +    15
Zadnja sprememba: r-fin 23.08.2018 17:47
Končno!
In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.
FIN-311684 sporočil: 15.815
[#2729838] 23.08.18 18:41 · odgovor na: r-fin (#2729833)
Odgovori   +    39
[r-fin]
Končno!
In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.
Pojdimo z dodano vrednostjo še en korak naprej. Zakaj je npr. v Avstriji in Nemčiji višja dodana vrednost? Avstrijci, Nemci...imajo na splošno bolj organizirano državo, ki dela na »visokih vrtljajih« in vsakemu izdelku ali storitvi doda še svoj del dodane vrednost in veliki del te vrednosti ostane za razdelitev tudi delavcem in jim zato gre boljše kot nam. V Sloveniji država oziroma javna uprava in na splošno javni sektor dela na »nizkih vrtljajih« in namesto, da bi dodali svoj delež dodane vrednosti jo odvzamejo in ker ni »državne« dodane vrednosti se naše gospodarstvo čuti obremenjeno ter mu že izplačilo minimalnih plač dela težave

Po analizi ECB imamo eno od najslabših javnih uprav v EU. Z drugimi besedami v slovenskem javnem sektorju je preveč zaposlenih, ki motijo drug drugega pri delu, javne finance so katastrofalne, študenti predolgo študirajo, vsaka občina sprejema urbanistični plan, dve varuški ahtata enega otroka, birokracija ima predolge roke, Štrukelj bi 9 učencev v razredu, sodišča počasi delajo, v parlamentu se sprejema nejasna zakonodaja, vlada nima realnega proračuna, bolni delavci čakajo v 150 kilometrskih vrstah in tolčejo bolniške, javni sektor pričakuje milijardno zvišanje plač... in še in še...Še enkrat, problem je v državi in ker reform ni je danes slovenska država kot stari dizelaš, ki veliko goriva porabi in se počasi premika in je škoda vsakega davčnega centa, ki ga porabi slovenska država. Tukaj se skriva odgovor zakaj vsi mislimo, da so delavci previsoko obdavčeni.
0913BELEK sporočil: 17
[#2729839] 23.08.18 18:44 · odgovor na: r-fin (#2729833)
Odgovori   +    64
Problem slovenske obdavčitve dela in slovenskega delavca ni obdavčitev povprečne plače. Problema sta druga:
1. obdavčitev nadpovprečnih plač
Se vam gospod prof. zdi normalno da so zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu obdavčeni z cca 72% mejno davčno stopnjo (z upoštevanjem vseh davkov in prispevkov)? In da je slovenska progresija med najvišjimi v EU v smislu, da v EU merilu že relatvno nizke plače visoko izobraženih in usposobljenih delavcev hitro padejo v najvišja dohodninska razreda, kjer je obdavčitev popolnoma nekonkurenčna s sosednjimi razvitimi državami. Zato je Slovenija raj za dodelavne posle, magne, revoze in podobno, naši na davkoplačevalske stroške visoko izobraženi mladi pa odhajajo v tujino delat in ustanavljat startupe. Zato ker noben v globalno okolje vpet delodajalec ne bo ustanavljal podjetja z visoko dodano vrednostjo in visokimi plačami v Sloveniji. Ker se mu ne splača, tako kot izobraženemu delavcu ne delati, da mu država pobere 60%+.
2. nizka povprečna plača
Dirketno sledi iz 1. Ker se v Sloveniji ne splača delati delavcem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, delodajalcem pa ne ustanavljati taka podjetja, smo kjer smo. Pridni, delavni lohnarbajterji za male pare. Tuji in domači podjetniki pa firme z visoko dodano vrednostjo raje ustanavljajo čez mejo.

In imamo začaran krog. Da prof Ekonomske fakultete raje tolmači statistične tabele in vleče udarne zaključke brez kančka vsebinskega razmisleka je zaskrbljujoče. Tako kot vrtenje v krogu Slovenije v zadnjih desetletjih in izgubljene generacije mladih izseljencev. Je mit, da profesorji ekonomije obvladajo - ekonomijo?
slovenecnb1 sporočil: 2.856
[#2729847] 23.08.18 19:39 · odgovor na: FIN-311684 (#2729838)
Odgovori   +    11
[FIN-311684]
> [r-fin]
> Končno!
> In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.

Pojdimo z dodano vrednostjo še en korak naprej. Zakaj je npr. v Avstriji in Nemčiji višja dodana vrednost? Avstrijci, Nemci...imajo na splošno bolj organizirano državo, ki dela na »visokih vrtljajih« in vsakemu izdelku ali storitvi doda še svoj del dodane vrednost in veliki del te vrednosti ostane za razdelitev tudi delavcem in jim zato gre boljše kot nam. V Sloveniji država oziroma javna uprava in na splošno javni sektor dela na »nizkih vrtljajih« in namesto, da bi dodali svoj delež dodane vrednosti jo odvzamejo in ker ni »državne« dodane vrednosti se naše gospodarstvo čuti obremenjeno ter mu že izplačilo minimalnih plač dela težave

Po analizi ECB imamo eno od najslabših javnih uprav v EU. Z drugimi besedami v slovenskem javnem sektorju je preveč zaposlenih, ki motijo drug drugega pri delu, javne finance so katastrofalne, študenti predolgo študirajo, vsaka občina sprejema urbanistični plan, dve varuški ahtata enega otroka, birokracija ima predolge roke, Štrukelj bi 9 učencev v razredu, sodišča počasi delajo, v parlamentu se sprejema nejasna zakonodaja, vlada nima realnega proračuna, bolni delavci čakajo v 150 kilometrskih vrstah in tolčejo bolniške, javni sektor pričakuje milijardno zvišanje plač... in še in še...Še enkrat, problem je v državi in ker reform ni je danes slovenska država kot stari dizelaš, ki veliko goriva porabi in se počasi premika in je škoda vsakega davčnega centa, ki ga porabi slovenska država. Tukaj se skriva odgovor zakaj vsi mislimo, da so delavci previsoko obdavčeni.
Bravo za napisano predlagam Financam da to pošljejo vsem 90 poslancem da bodo razumeli kaj je problem in da naj tudi oni dvignejo obrate
depersin sporočil: 9.420
[#2729848] 23.08.18 19:45 · odgovor na: r-fin (#2729833)
Odgovori   +    7
[r-fin]
Končno!
In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.
Povprečje že, povprečje. Samo pri nas kaj hitro padeš v visok davčni razred, potem pa hitro pridemo na vrh.
MarijanMacek sporočil: 1.567
[#2729856] 23.08.18 20:30 · odgovor na: depersin (#2729848)
Odgovori   +    5
[depersin]
> [r-fin]
> Končno!
> In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.

Povprečje že, povprečje. Samo pri nas kaj hitro padeš v visok davčni razred, potem pa hitro pridemo na vrh.
Niti ni tako hudo, poglej si davčne stopnje v Avstriji in ti bo jasno, da so tam še bolj obdavčeni. če ne verjameš Avstriji si pa poglej Dansko, recimo www.youtube.com/watc...rSY1-XOgxI

Pri tem pozabi na zavajanje GZS in famozni primer slovenskega inženirja z bruto plačo 7000€, mimogrede pred enim letom inženirji (mini davčna reforma) v gospodarstvu po podatkih GZS in ZDS niso imelo bruto plač med 2 in 3k€, ki po podatkih njihovega profesionalnega "analitika" Bojana Ivanca, (CFA, CAIA, karkoli že to pomeni) plača mnogo več davkov kot v Avstriji in je bil javno razkrinkan (Jasmina Držanič, Sobotna priloga Dela 2018, siol.net/posel-danes...je-461412) za nevedneža ali poklicnega lažnivca, kar vam je dražje.
depersin sporočil: 9.420
[#2729857] 23.08.18 20:45 · odgovor na: MarijanMacek (#2729856)
Odgovori   +    13
[MarijanMacek]
Niti ni tako hudo, poglej si davčne stopnje v Avstriji in ti bo jasno, da so tam še bolj obdavčeni. če ne verjameš Avstriji si pa poglej Dansko, recimo www.youtube.com/watc...rSY1-XOgxI
Celo dve državi z visokimi davki si našel.
Pri tem pozabi na zavajanje GZS in famozni primer slovenskega inženirja z bruto plačo 7000€,
Ne gre za nobeno zavajanje.
mimogrede pred enim letom inženirji (mini davčna reforma)
Mini davčna reforma? Je bila pa res mini in neopazna.
Sobotna priloga Dela 2018, siol.net/posel-danes...je-461412) za nevedneža ali poklicnega lažnivca, kar vam je dražje.
Pri Delu so zaposleni poklicni lažnivci in ti jim verjameš.
natasasuh sporočil: 6
[#2729876] 23.08.18 22:06
Odgovori   +    7
Zadnja sprememba: natasasuh 23.08.2018 22:08
Super, zadovoljimo se s povprečjem, to je zagotovo prava pot! Povprečna 2 milijonska država je zagotovo privlačna za investitorje in ustvarjanje dodane vrednosti! Res super, da povprečje zadovolji narod!
FIN-311684 sporočil: 15.815
[#2729888] 24.08.18 03:30 · odgovor na: MarijanMacek (#2729856)
Odgovori   +    12
Zadnja sprememba: FIN-311684 24.08.2018 03:49
[MarijanMacek]
> [depersin]
> > [r-fin]
> >
... (Jasmina Držanič, Sobotna priloga Dela 2018, siol.net/posel-danes...je-461412) za nevedneža ali poklicnega lažnivca, kar vam je dražje.
"Za boljšo konkurenčnost bi morala država namesto financiranja znanstveno-raziskovalnih institucij financirati razvojne naloge podjetjem. Podjetja bi morala skrbeti za aplikativne znanstvene institucije, temeljno znanost pa naj še naprej financira država. Prihodnost in konkurenčnost podjetij je namreč v večji dodani vrednosti, ki se vedno bolj skriva v znanosti in vedno manj v kapaciteti proizvodne linije," poudarja v članku Olaj.

Po domače, država bi morala manj denarja nakazovati državnim raziskovalnim inštitutom za temeljno znanost npr. za raziskovanje spolnega življenja Barjanskega komarja. Večina denarja za raziskave in razvoj bi morala biti na razpolago gospodarskim podjetjem, ki bi bila nosilna pri razvojnih projektih in bi po potrebi vključevala državne raziskovalne inštitute, kajti, če se rezultat raziskave oz. vloženega denarja za raziskave in razvoj ne proda je ta dodana vrednost mrtva, je ni, denarja tudi ni.
MarijanMacek sporočil: 1.567
[#2729896] 24.08.18 07:31 · odgovor na: FIN-311684 (#2729888)
Odgovori   +    6
[FIN-311684]
> [MarijanMacek]
> > [depersin]
> > > [r-fin]
> > >
>...

Po domače, država bi morala manj denarja nakazovati državnim raziskovalnim inštitutom za temeljno znanost npr. za raziskovanje spolnega življenja Barjanskega komarja. Večina denarja za raziskave in razvoj bi morala biti na razpolago gospodarskim podjetjem, ki bi bila nosilna pri razvojnih projektih in bi po potrebi vključevala državne raziskovalne inštitute, kajti, če se rezultat raziskave oz. vloženega denarja za raziskave in razvoj ne proda je ta dodana vrednost mrtva, je ni, denarja tudi ni.
Načelno imaš dokaj prav, hakeljc je le v podrobnosti, kje je meja financiranja za temeljne znanosti. Kakor je danes urejeno (govorim o naravoslovju, tehniki) je velik del raziskovanja v svrho uporabe s podporo zunanjih gospodarskih partnerjev. Tudi velik del univerzitetnih kadrov dela verjetno celo preveč raziskav za gospodarstvo, kar pa v okviru ocenjevanja dela za izvolitve ne prinaša nekega opaznega točkovnega rezultata. Uporabnih raziskav, zlasti tehnološko večinoma pač ne moreš objavljati iz razumljivih razlogov. In ne pozabi, temeljne raziskave (v naravolsovju, tehniki) so pomembne za nacionalno znanje. Brez njih ne boš imel uporabnih inženirjev!

O raziskavah spolnega življenja komarjev pa ne bi sodil. Kaj pa če se v bodočnosti iz tega izcimi kaj pomembnega, po tvoje pretvorljivega v denar, če že ne v občo korist človeštva?. Nekoč so tudi raziskovali "spolno življenje" plesni, ti bi rekel stran metali denar. Rezultat pa je bil penicilin in njegovi nasledniki....
MarijanMacek sporočil: 1.567
[#2729899] 24.08.18 07:42 · odgovor na: depersin (#2729857)
Odgovori   +    5
[depersin]
> [MarijanMacek]
> Niti ni tako hudo, poglej si davčne stopnje v Avstriji in ti bo jasno, da so tam še bolj obdavčeni. če ne verjameš Avstriji si pa poglej Dansko, recimo www.youtube.com/watc...rSY1-XOgxI

Celo dve državi z visokimi davki si našel.
In v eni od teh so po splošnem mnenju davki mnogo nižji kot v Sloveniji, v resnici pa bistveno višji. Pri tem so zvesto sodelovale Finance in GZS in ne vem kakšni podjetniški forumi. Temu je nasedel prenekateri "poslovnež" izjavljaoč, da bo posel preselil čez mejo, kjer so kao nižji davki. Ni kaj, čestitke Financam za totalno zavajanje.
> Pri tem pozabi na zavajanje GZS in famozni primer slovenskega inženirja z bruto plačo 7000€,

Ne gre za nobeno zavajanje.
Čisto zavajanje organov GZS in nekakšnega SBC. To primerjavo so si izmuislili ravno v SBC namigujoč na previsoke davke. Ko pa jih je JD postavila na realna tla, pa se niso profesionalni zavajalci niti potrudili demantirati njene račune. So videli da preprosto serjejo v javnosti!

> mimogrede pred enim letom inženirji (mini davčna reforma)

Mini davčna reforma? Je bila pa res mini in neopazna.
In vendar so v gospodarskih krogih gonili, da v Sloveniji ni inženirjev s plačo med 2 in 3k€ in je ta davčna stopnja samo za javni sektor. Po enem letu so pa postali problem inženirji s 7 k€ plače. Sem globoko prepičan, da je takih za prste mizarjeve roke in nič več, če odštejemo zaposlene po individualni pogodbi.
> Sobotna priloga Dela 2018, siol.net/posel-danes...je-461412) za nevedneža ali poklicnega lažnivca, kar vam je dražje.

Pri Delu so zaposleni poklicni lažnivci in ti jim verjameš.
Si zelo blizu mentalnim sposobnostim našega zeta. On tudi trdi, da uveljavljeni mediji širijo laži (fake news), pri čemer se sam zklaže menda 8x na dan. Me ne briga ali je bilo DELO ali TVNova 24, na prispevek JD naši vrli lažnivci niso bili sposobni niti odgovorit. Kdo torej laže?

PS.: Nekoč sem na tem forumu napisal, da so davki v Franciji precej večji kot pri nas, se je pač sin selil v Francijo. Bog ne daj, kakšen je bil odziv. Navedeni članek lepo pove kakšna je obdavčitev v Franciji, in kakšna pri nas, kjer imamo katastrofalno visoko obdavčitev plač. Piko na i pa dajo v Franciji tudi taki davki, kot je recimo davek na (stalno) bivališče. Ni tako visok, pa vseeno je potrebno plačati davek tudi če živiš v najetem stanovanju!
FIN-311684 sporočil: 15.815
[#2729908] 24.08.18 08:33 · odgovor na: MarijanMacek (#2729896)
Odgovori   +    5
[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> > [MarijanMacek]
> > > [depersin]
> > > > [r-fin]
> > > >
> >...
>
> Po domače, država bi morala manj denarja nakazovati državnim raziskovalnim inštitutom za temeljno znanost npr. za raziskovanje spolnega življenja Barjanskega komarja...

...In ne pozabi, temeljne raziskave (v naravolsovju, tehniki) so pomembne za nacionalno znanje. Brez njih ne boš imel uporabnih inženirjev!

O raziskavah spolnega življenja komarjev pa ne bi sodil. Kaj pa če se v bodočnosti iz tega izcimi kaj pomembnega, po tvoje pretvorljivega v denar, če že ne v občo korist človeštva?. Nekoč so tudi raziskovali "spolno življenje" plesni, ti bi rekel stran metali denar. Rezultat pa je bil penicilin in njegovi nasledniki....
Verjetno imaš prav, če bi bilo več doktoriratov na komarjih, tudi na njihovem spolnem življenju bi danes več vedeli kako ustaviti to napast vsaj na hrvaški obali. Pred odhodom na počitnice sem v Češkovi trgovini Dormeo kupil sveže reklamirani elektronski odganjalec komarjev in drugih letečih in plazečih žužkov, vrhunec znanosti. Dva sem dobil po promocijski ceni za dobrih 14 evrov. Uštekal v elektriko, prižgala se je zelenkasta svetloba in utripajoči lučki (zelena in rdeča), kar naj bi pomenilo, da naprava z nekakšnimi neslišnimi valovi in zvoki odganja komarje. Ne vem, če je odganjala druge žužke, komarje, preverjeno zagotovo ne odganja, ker je tudi druga naprava, ki sem jo podaril, delovala na komarje podobno, po domače sploh ni delovala.
MF-561169 sporočil: 315
[#2729925] 24.08.18 09:18 · odgovor na: MarijanMacek (#2729856)
Odgovori   +    13
Zadnja sprememba: MF-561169 24.08.2018 09:20
statistika je vedno priročna pri dokazovanju tistega, kar statistik pač hoče prikazati in predvsem zelo odvisna od robnih pogojev.

Pri primerjavi SLO-AUT se v tem primeru pozablja, da v AUT socialni korektivi niso tako izravnalno naravnani kot v SLO. Otroški dodatki v AUT so precejšnji in sploh niso odvisni od prihodkov gospodinjstva. Pri treh otrocih znašajo 500+EUR

V SLO na drugi strani pa na račun socialnih korektivov (otroški dodatki, znatno višje plačevanje vrtca, dodatek za velike družine) večje družine ki imajo nadpovprečne prihodke izgubljajo znaten delež razpoložljivega dohodka, med tem ko se pri družinah z relativno manjšimi dohodki ta pravzaprav precej povečuje.

Analiza potrjuje vse kar pričujoči profesor želi prikazati, ampak v Sloveniji nismo vsi samski in brez potomcev...
depersin sporočil: 9.420
[#2729941] 24.08.18 09:44 · odgovor na: FIN-311684 (#2729888)
Odgovori   +    11
[FIN-311684]
Po domače, država bi morala manj denarja nakazovati državnim raziskovalnim inštitutom za temeljno znanost npr. za raziskovanje spolnega življenja Barjanskega komarja. Večina denarja za raziskave in razvoj bi morala biti na razpolago gospodarskim podjetjem, ki bi bila nosilna pri razvojnih projektih in bi po potrebi vključevala državne raziskovalne inštitute, kajti, če se rezultat raziskave oz. vloženega denarja za raziskave in razvoj ne proda je ta dodana vrednost mrtva, je ni, denarja tudi ni.
Najboljša rešitev - država naj namesto tega zniža davke, nam bo ostalo več denarja in potem bomo sami odločali, kam bomo vlagali.
depersin sporočil: 9.420
[#2729946] 24.08.18 09:50 · odgovor na: MarijanMacek (#2729899)
Odgovori   +    2
[MarijanMacek]
In v eni od teh so po splošnem mnenju davki mnogo nižji kot v Sloveniji, v resnici pa bistveno višji.
Realno so v Avstriji nižji, ker imamo precej nizke meje za visoke stopnje. Trenutna raziskava se je omejila zgolj na povprečje. Če daš nekaj 100 eur višjo plačo od povprečja, si že višje kot Avstrija.
Si zelo blizu mentalnim sposobnostim našega zeta. On tudi trdi, da uveljavljeni mediji širijo laži (fake news),
Kar je tudi res. Tudi cenzura in to, da povedo le tisto, kar jim ustreza, je fake news.

Finance so glede ekonomskih vprašanj še najbolj verodostojne. To je dejstvo, ki ti ni všeč.
PS.: Nekoč sem na tem forumu napisal, da so davki v Franciji precej večji kot pri nas, se je pač sin selil v Francijo.
Brezposelnost je tudi večja kot pri nas. Ampak davki v Franciji niso precej večji kot pri nas.
r-fin sporočil: 59
[#2729952] 24.08.18 09:58 · odgovor na: r-fin (#2729833)
Odgovori   +    6
Hmmm, in grem, zaradi razprave same, ki se je razvila, še en korak dalje. Za ustvarjeno (pre)nizko dodano vrednost so v prvi vrsti odgovorni:
- management (ker je pač takšen kot ga imamo - žal se v 30ih letih ni razvijal enako hotro s poslovnim okoljem; moral bi ga pa prehitevat),
- lastniki & investitorji (ker smo kar preveč skromni in nezahtevni; v prvi vrsti do managementa),
- vlada/e (samo v toliko, ker podpira/jo projekte s prenizko dodano vrednostjo),
- image Slovenije (ki smo si ga sami ustvarili - ne javni sektor, mi vsi),
- no potem je pa še dodatni razlog, vendar to bi morala biti naša prednost, ker se medseboj vsi poznamo, in smo preveč "fajn" ljudje. :)

Javni sektor je "kriv" samo toliko, ker pač gre po črednem nagonu po liniji minimalnega upora (ampak to je človeško-razumsko).
MarijanMacek sporočil: 1.567
[#2729960] 24.08.18 10:09 · odgovor na: MF-561169 (#2729925)
Odgovori   +    2
[]
statistika je vedno priročna pri dokazovanju tistega, kar statistik pač hoče prikazati in predvsem zelo odvisna od robnih pogojev.

Pri primerjavi SLO-AUT se v tem primeru pozablja, da v AUT socialni korektivi niso tako izravnalno naravnani kot v SLO. Otroški dodatki v AUT so precejšnji in sploh niso odvisni od prihodkov gospodinjstva. Pri treh otrocih znašajo 500+EUR

V SLO na drugi strani pa na račun socialnih korektivov (otroški dodatki, znatno višje plačevanje vrtca, dodatek za velike družine) večje družine ki imajo nadpovprečne prihodke izgubljajo znaten delež razpoložljivega dohodka, med tem ko se pri družinah z relativno manjšimi dohodki ta pravzaprav precej povečuje.

Analiza potrjuje vse kar pričujoči profesor želi prikazati, ampak v Sloveniji nismo vsi samski in brez potomcev...
In kakšno leto nazaj (Finance so povzele nek članek iz FAZ), da so obremenitve povprečne družine z 2 otrokoma menda kar bistveno manjše kot za podobno v Avstriji. V Nemčiji pa menda sploh ni olajšav, ampak samski, brez otrok plačajo dodaten davek. No, to je bolj rekla kazala, vir ravno ni uraden. Bo že tako, kot trdim že mnogo časa, davki na plače v Sloveniji so primerljivi z okoljem, s katerim se hočemo primerjat.

Seveda se pa lahko vsakdo zavzema za nizke davke in temu primerne družbene storitve, zaradi mene lahko to postane strankarska politika. Meni bi finačno to seveda zneslo, ampak potem bi dobili državo izrazite neenakosti in socialne nemobilnosti tipa ZDA. Ne boš verjel možnost dvigovanja v socialni strukturi je v deželi svobodnega podjetništva daleko manjša kot v primerljivih državah z "nesvobodo", beri zahodna in severna Evropa. Če mi že finančno znese, mi pa vseeno ni živeti v takšni državi.... Preiskušeno na lastni koži.
rename sporočil: 9.510
[#2729961] 24.08.18 10:10 · odgovor na: MarijanMacek (#2729896)
Odgovori   +    4
[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> > [MarijanMacek]
> > > [depersin]
> > > > [r-fin]
> > > >
> >...
>
> Po domače, država bi morala manj denarja nakazovati državnim raziskovalnim inštitutom za temeljno znanost npr. za raziskovanje spolnega življenja Barjanskega komarja. Večina denarja za raziskave in razvoj bi morala biti na razpolago gospodarskim podjetjem, ki bi bila nosilna pri razvojnih projektih in bi po potrebi vključevala državne raziskovalne inštitute, kajti, če se rezultat raziskave oz. vloženega denarja za raziskave in razvoj ne proda je ta dodana vrednost mrtva, je ni, denarja tudi ni.

Načelno imaš dokaj prav, hakeljc je le v podrobnosti, kje je meja financiranja za temeljne znanosti. Kakor je danes urejeno (govorim o naravoslovju, tehniki) je velik del raziskovanja v svrho uporabe s podporo zunanjih gospodarskih partnerjev. Tudi velik del univerzitetnih kadrov dela verjetno celo preveč raziskav za gospodarstvo, kar pa v okviru ocenjevanja dela za izvolitve ne prinaša nekega opaznega točkovnega rezultata. Uporabnih raziskav, zlasti tehnološko večinoma pač ne moreš objavljati iz razumljivih razlogov. In ne pozabi, temeljne raziskave (v naravolsovju, tehniki) so pomembne za nacionalno znanje. Brez njih ne boš imel uporabnih inženirjev!

O raziskavah spolnega življenja komarjev pa ne bi sodil. Kaj pa če se v bodočnosti iz tega izcimi kaj pomembnega, po tvoje pretvorljivega v denar, če že ne v občo korist človeštva?. Nekoč so tudi raziskovali "spolno življenje" plesni, ti bi rekel stran metali denar. Rezultat pa je bil penicilin in njegovi nasledniki....
Stvar je preprosta - podobno, kot velja za marketing, da je 50% denarja vrzenega stran (ampak ne ves katerih 50%), je tudi tukaj (vsaj) zapravljenega vsaj 50%.
Ampak tu bi lahko ucinkovito ukrepali in ukinili vse druzboslovne raziskave, ker so povsem nepotrebne, saj so izrazito in v celoti ideolosko naravnane.
Podpirati je treba samo naravoslovje in s tem bo dosezeno tudi zmanjsevanje zanimanja za druzboslovne "vede", kar bo se dodatno okrepilo naravoslovje.

Druzbene spremembe pa naj raziskujejo bolj bogate drzave, izsledke pa naj potem za seminarske naloge prevajajo jezikoslovci, bo vsaj konkretno in koristno branje :-)))
MarijanMacek sporočil: 1.567
[#2729964] 24.08.18 10:16 · odgovor na: depersin (#2729941)
Odgovori   +    1
[depersin]
> [FIN-311684]
> Po domače, država bi morala manj denarja nakazovati državnim raziskovalnim inštitutom za temeljno znanost npr. za raziskovanje spolnega življenja Barjanskega komarja. Večina denarja za raziskave in razvoj bi morala biti na razpolago gospodarskim podjetjem, ki bi bila nosilna pri razvojnih projektih in bi po potrebi vključevala državne raziskovalne inštitute, kajti, če se rezultat raziskave oz. vloženega denarja za raziskave in razvoj ne proda je ta dodana vrednost mrtva, je ni, denarja tudi ni.

Najboljša rešitev - država naj namesto tega zniža davke, nam bo ostalo več denarja in potem bomo sami odločali, kam bomo vlagali.
To bi bila zanimiva država, toda ne bi dolgo trajala. Je nekdo nekoč dejal, da v XIX. stoletju ne bi zgradili nobene železnice, če bi o tem odločali širši krogi davkoplačevalcev. So že potrebni kakšni modri vizionarji, da se lotijo takih podvigov....
podobno bi zamrla vsa kultura (zakaj pa jo sploh rabimo?), znanost bi vzel vrag in kmalu v taki državi ne bi znali prebrati niti navodila za delo s preprosto napravo, seveda iz uvoza......
In predsem bi takšna država bila zelo razslojena, nekjaj procentov bogatašev in mnogo nevedne raje, brez realne možnosti za dvig v socialni strukturi (beri brez denarja za šolanje). Hvala lepa, meni takšen (davčni) raj ne bi ustrezal, kljub temu, da bi sodil med zgornjih nekaj %.
depersin sporočil: 9.420
[#2729975] 24.08.18 10:39 · odgovor na: MarijanMacek (#2729960)
Odgovori   +    8
[MarijanMacek]
Ne boš verjel možnost dvigovanja v socialni strukturi je v deželi svobodnega podjetništva daleko manjša kot v primerljivih državah z "nesvobodo", beri zahodna in severna Evropa.
To je seveda mit. V resnici je obratno. So pa razlike večje, s čimer pa ni nič narobe.

Slovenske javne storitve so pa ekstremno drage v primerjavi s tem, kar dobimo.
depersin sporočil: 9.420
[#2729976] 24.08.18 10:40 · odgovor na: rename (#2729961)
Odgovori   +    3
[rename]
Ampak tu bi lahko ucinkovito ukrepali in ukinili vse druzboslovne raziskave, ker so povsem nepotrebne, saj so izrazito in v celoti ideolosko naravnane.
To je žal tudi res, ampak ne le pri nas.
rename sporočil: 9.510
[#2729977] 24.08.18 10:41 · odgovor na: depersin (#2729976)
Odgovori   +    3
[depersin]
> [rename]
> Ampak tu bi lahko ucinkovito ukrepali in ukinili vse druzboslovne raziskave, ker so povsem nepotrebne, saj so izrazito in v celoti ideolosko naravnane.

To je žal tudi res, ampak ne le pri nas.
Pometimo najprej pred svojim pragom ;-)
depersin sporočil: 9.420
[#2729984] 24.08.18 11:10 · odgovor na: MarijanMacek (#2729964)
Odgovori   +    9
[MarijanMacek]
To bi bila zanimiva država, toda ne bi dolgo trajala. Je nekdo nekoč dejal, da v XIX. stoletju ne bi zgradili nobene železnice, če bi o tem odločali širši krogi davkoplačevalcev.
A hočeš povedati, da so bile cene take kot pri nas za 2. tir?
podobno bi zamrla vsa kultura (zakaj pa jo sploh rabimo?),
V resnici je preživela kultura, ki ni bila nikoli subvencionirana, subvencionirana pa nikoli. Prešerna ni nihče subvencioniral, medtem, ko danes nihče ne ve, kdo je bil na dvoru v Avstroogrski takrat najbolj priljubljen pesnik.

Pri znanosti je podobno. Večina izumov se naredi kar na prostem trgu.
In predsem bi takšna država bila zelo razslojena,
To, da je nekdo uspešnejši od tebe, je pa za levičarje najbolj boleče. To se seveda skrije pod razslojenost.
FIN-307601 sporočil: 2
[#2729989] 24.08.18 11:18 · odgovor na: MarijanMacek (#2729856)
Odgovori   +    9
Zadnja sprememba: FIN-307601 24.08.2018 11:20
Zelo zavajajoč članek saj se naslanja na državna povprečja.

Moja izkušnja: Nemški inženir mene stane pri nespremenjenem netu 30% več kot je prej stal Nemškega delodajalca. Kako, če je pri nas davčno breme glede na raziskavo nižje?
MarijanMacek sporočil: 1.567
[#2730005] 24.08.18 12:25 · odgovor na: depersin (#2729975)
Odgovori   +    0
[depersin]
> [MarijanMacek]
> Ne boš verjel možnost dvigovanja v socialni strukturi je v deželi svobodnega podjetništva daleko manjša kot v primerljivih državah z "nesvobodo", beri zahodna in severna Evropa.

To je seveda mit. V resnici je obratno. So pa razlike večje, s čimer pa ni nič narobe.
ZDA veljajo za državo z najmanjšo socialno prehod nostjo. Če si se rodil reven boš zelo verjetno ostal reven in tudi tvoje naslednje generacije. Solidna šola je pač osnova vsega družbenega povzpetja. No razen če se ne lažeš 8x na dankakor naš zet.
Slovenske javne storitve so pa ekstremno drage v primerjavi s tem, kar dobimo.
Recimo, da je to tvoje mneje. Za šolstvo vem, da ni tako, kar kažejo mednarodno primerljivi rezultati. In v tvoji deželi svobode in nizkih davkov je šolstvo prej na psu (vsaj javno) kakor ne, kar potrjuje, da so vsi moji znanci otroke šolali v privatnih šolah, seveda ob plačilu izdatne šolnine. In ne boš verjel, ko se dete tam čez rodi, začnejo starši varčevati za njegovo šolanje. Njihove vrhunske univerze so seveda boljše, toda večina jih študira na povprečnih. Po svojih in tujih izkušnjah pa ti lahko povem da dodiplomski študen v povprečju prekaša ameriškega. Opazna je pa razlika kasneje v doktorskem študiju. Toda po tvojih predpostavkah o ukinitvi osnovnih raziskav bi bilo še mnogo slabše.

Zdravstvo pri nas (pa tako kritizirano!) je v povprečju tudi boljše, tako pravijo statistični pokazatelji kot so smrtnost dojenčkov, pričakovana življenska doba, kljub temu, da je delež BDP za zdravstvo neprimerljivo nizek. Nedvomno imajo vrhunsko medicino boljšo, toda njeni dosežki ne vplivajo na statistiko narodnega zdravja. Je že tako, da so veterinarji in komunalni inženirji za zdravstvo naredili več kot vsi zdravniki. Torej je težko opravičiti tvojo tezo, da so naše javne storitve ekstremno drage. To je pač populistično blejanje, brez realne podlage, ali pa pokaži meritorne primerjave!
depersin sporočil: 9.420
[#2730008] 24.08.18 12:39 · odgovor na: MarijanMacek (#2730005)
Odgovori   +    2
[MarijanMacek]
ZDA veljajo za državo z najmanjšo socialno prehod nostjo.
Ja in? Nekatere zvezne države imajo višje socialne podpore kot katera koli država v EU, razen Danske.
Če si se rodil reven boš zelo verjetno ostal reven in tudi tvoje naslednje generacije.
Ker je šolski sistem tako ekstremno socialističen. Tam greš lahko v zapor ali plačaš visoko denarno kazen, če otroka daš v šolo v drug okraj kot tam, kjer imaš določeno. Izjema so zadnje čase "charter schools", ki jih starši množično ustanavljajo - plačane od države, ampak boljše in učinkovitejše - pa za državo še cenejše.
Recimo, da je to tvoje mneje.
To je dejstvo. Kar poglej zdravstvo.
In v tvoji deželi svobode in nizkih davkov je šolstvo prej na psu (vsaj javno) kakor ne,
Ker je bolj socialistično kot v Sloveniji. Slabega učitelja ne morejo odpustiti, dobrim ne dati boljše plače. Imajo celo t.i. "oblazinjene sobe". Tja dajo najbolj problematične učitelje, ki potem ne delajo nič, dobivajo pa plačo. Samo hoditi morajo tja.
In ne boš verjel, ko se dete tam čez rodi, začnejo starši varčevati za njegovo šolanje.
Vem, za univerzo. Težava je le v tem, da so univerze ratale ekstremno drage, za kar pa ni kriv trg, ampak kar država.
Toda po tvojih predpostavkah o ukinitvi osnovnih raziskav bi bilo še mnogo slabše.
Dobre univerze dobivajo denar in donacije od trga. Tudi na naši univerzi delajo raziskave tudi za podjetja in se s tem financirajo.
Nedvomno imajo vrhunsko medicino boljšo, toda njeni dosežki ne vplivajo na statistiko narodnega zdravja.
Seveda, ker ni odvisno od zdravstva, ampak načina živeljenja.
Torej je težko opravičiti tvojo tezo, da so naše javne storitve ekstremno drage.
Primerjavo delam z drugimi evropskimi državami, ne pa ves čas z zlajnano ZDA, kjer sicer velja mit o tem, kako je kapitalistična, pa je v resnici zelo zbirokratizirana in regulirana. Tako je stanje danes.

Primerjaj raje s Švico, pa boš videl, kako drago in neučinkovito zdravstvo imamo.
r-fin sporočil: 59
[#2730025] 24.08.18 13:43 · odgovor na: FIN-307601 (#2729989)
Odgovori   +    0
Ufff, jaz bi to takoj negiral, vendar, če je to dejanski primer ne morem biti "na pamet" bolj pameten. Za to kalkulacijo me pa res firbec matra, v to bi pa želel pogledati (samo retorično).
FIN-307601 sporočil: 2
[#2730082] 24.08.18 16:23 · odgovor na: r-fin (#2730025)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: FIN-307601 24.08.2018 16:24
Gre za konkretni primer v našem koncernu. Kot solastnik imam vpogled v oba delodajalčeva stroška. Tako nemškega kakor tudi slovenskega.

Kot pa sem omenil, ne glejmo povprečnih plač. Saj za povprečno plačo ne zaposliš sposobnega inženirja ne pri nas kakor tudi v Nemčiji ne za tisti bruto, ki je tam naveden pri vsaki državi.

Glavni problem, ki se pri tem pojavi je, da pri panogah, kjer so male dodane vrednosti nima Slovenija kaj iskat saj z Rmounijo in Bulgarijo težko konkuriramo. Tam, kjer pa so visoke dodane vrednosti in je zahtevana visoka izobraženost kadra, smo pa pahnjeni v nemilost saj težko ponudimo primerljive plače s tujino, ker je pri nas ekstremno progresivna dohodninska lestvica. Tako se moramo boriti, da sposobni ljudje ne odidejo v tujino in smo posledično stroškovno nekonkurenčni z Nemčijo/Avstrijo.
r-fin sporočil: 59
[#2730151] 25.08.18 10:14 · odgovor na: FIN-307601 (#2730082)
Odgovori   +    2
Pritrdim lahko samo prenizki dodani vrednosti. Ne morem pa se strinjati, glede tega, da so dajatve kljucne pri tem, da podjetja ne dosegajo zadostne dodane vrednosti (zal, ostajam preprican, da je potrebno v primerjavo vkljuciti se kaksno variablo za primerljivost in ostajam pri tem, da je strosek dela v tujini/ primerljivih usposobljenih-strokovnih tujcev visji; Nem, Avs - to kar mora biti za nas edino relevantno). In menim, da ne zastopan stališča "na pamet".

Strani: 1