Večkrat beremo srcedrapajoče zgodbe o revežih - delavcih, ki iz stečajne mase niso dobili kar so pričakovali. V bistvu bi morali spremeniti stečajno zakonodajo in sicer tako, da bi se delavci iz stečajne mase poplačali predzadnji, torej le pred lastniki. Absolutno prednost bi morali imeti upniki – dobavitelji, ker tudi oni imajo svoje delavce, ki so pošteno opravili svoje delo, ki jim ga podjetje v stečaju ni plačalo. Ne zavajajmo se, tudi delavci podjetja v stečaju so prispevali svoj delež k neplačevanju upnikov in ni treba jokati nad njihovo usodo. V Lipici bi morali prvo poplačati vse svoje dobavitelje in šele tedaj so na vrsti delavci. Ne pozabimo, tudi dobavitelji imajo zaposlene delavce.

Mah, to ni ravno tako izi. Res pa je, da bi lahko terjatve delavcev podjetja v stečaju izenačili s terjatvami dobaviteljev. Razliko za delavce pa itak krije jamstveni sklad... no, še prej plača delavcem in potem vstopi v postopek...

... sicer bi pa morali imeti urejeno podobno tako kot v Avstriji, kjer v sklad za odpravnine in druge izdatke prispevajo vsi delodajalci... če obstaja solidarnost med delodajalci.

Pač, neka oblika prispevka države in solidarnih delodajalcev bi bila najboljša za reševanje tegob delavcev, ki ne dobijo iz stečajne mase nič. Pač, logika zavaoravnja rizikov.

Oziroma krije vse država, če ima dovolj denarja... pač stvar debate in izračunov.

Ampak pri nas se take resne debate dogajajo v krogu treh, štirih vedno istih ljudi, katerim načeluje ne ravno uravnovešena pravnica dr. Plavšak.

[]
Mah, to ni ravno tako izi.

Seveda ni tako enostavno. Spomnimo se Zbiljskega Gaja, kje je veliko podjetnikov izvajalcev in podizvajalcev del končalo v stečaju zaradi čudne razlage stečajne zakonodaje.

Trdim samo to, da bi morala konstantno teči strokovna debata... pri nas pa je tako, da 4 ljudje, ki vedno pametujejo o stečajni zakonodaji, ne delajo v praksi - kot podjetniki (stečajniki), in potem nihče zakonov ne popravlja z vidika stvarne praktičnosti, vedno zato, ker se je v postopku nekaj PRAVNO zataknilo.

Nihče pa se ne vpraša o osnovni pravičnosti rešitve, četudi pravno navidezno vzdrži presojo. Tvoja pobuda je bila v tej smeri... ker pravniki bi rekli, da pravno ni nič narobe, da so delavci stečajnega dolžnika privilegirani, kak podjetnik iz prakse, pa bi dvomil o apriorni logičnosti take pravne rešitve.

Pri nas ni debate med ljudmi s praktično logiko. Pri nas je vrh pravne logike Nina Plavšak, ki za marsikoga od praktikov pooseblja osebo, ki je lost between paragraphs person with a distorsion of perception as regards Reality.

Pogledati je treba bolj globko, ker bistveno močneje smrdi kot piše avtor. Lorena Dobrinja in Darko Ravnikar sta z goljufijo povzročila lažen stečaj Lipice turizma, kar bi že zdavnaj moral preikovati NPU. Na javni zavod, ki mimogrede posluje nezakonito sta prenesla vsa sredstva Lipice turizma in z istimi sredstvi , v istih prostorih in z večinoma istimi ljudmi nadaljevala poslovanje in tako nategnila upnike in bivse zaposlene, na Lipici turizem pa sta pustila samo dolgove.
Zakaj pa je Lorena Dobrinja morala oditi iz Istrabenz turizma? Odgovor; podobne barabije z pranjem hotelskega perila in provizijami.
Kdo pa upravlja danes z Lipico? Vsi tisti ljudje, ki so jih zaradi barabij nagnali iz Istrabenza Dobrinja, Jager in kompanija