"To na letni ravni pomeni skoraj 600 evrov na zaposlenega v javnem sektorju."

Spret smo pri povprečju.

Večini javnih uslužbencev se bo plača povečala za manj kot 50 EUR.
Večino povečanja gre v žepe zdravnikov in drugih najbolje plačanih, ki pa tega viška ne bodo puščali na tržnicah in v živilskih trgovinah, temevč bo denar romal za počitnice, jahte, avtomobile... kar pomeni zaslužek tujcu.

žal..

Višje plače v javnem sektorju? Kje pa? Bruto plača ostane enaka pri večini javnih uslužbencev! Kje je potem višja plača? JAZ že precej let nisem videl nobenega povišanja in večina javnih uslužbencev tudi ne. V javnosti se pa nekaj klobasa o višjih plačah. Višji naj bi bil regres za 150 eur/leto. To je pa tudi vse. Koliko bo večja potrošnja za teh 150 eur, lahko presodi vsak sam. Zdravniki so pa kasta zase. A mi lahko nekdo pove kolikšna naj bi bila plača zdravnika, da bodo zdravniki zadovoljni? Je to 3.000, 5.000, 10.000 eur ali celo več? Nihče pa ne piše o tem, da bo večja potrošnja, ker bodo upokojenci za 40 let delovne dobe prejemali 500 eur. Čeprav je 500 eur za 40 let delovne dobe smešna penzija. Pod pragom revščine. Pošteno bi bilo kvečjemu, da bi penzija znašala toliko kot znaša minimalna plača. To je nekaj pod 600 eur. Vse ostalo je pesek v oči. Sindikati so spet peljali ljudstvo žejne čez vodo. Za nekaj sendvičev in zaboj piva.

Argumentiranje za prelivanje dodane vrednosti v javni sektor je največkrat privlečeno za lase. Na primer samo napredovanje. Sediš na istem stolu, delaš isto, z leti samo še bolj počasi, ker ti pešajo psihofizične sposobnosti, kot so spomin, hitrost procesiranja možganov, slabši vid, sluh, bolečine v hrbtenici, bi pa seveda stalno napredoval. Zakaj? V resnici bi morali meriti produktivnost kot v zasebnem sektorju in napredovati na osnovi prav tega. V bistvu bi morali veliki večini javnih uslužbencev z nezahtevnim rutinskim delom iz prej naštetih razlogov plače z leti presedenja na istem nezahtevnem delovnem mestu nižati, ne pa višati. Kje je tu kaj logike, razen za izjeme, ki pa se bodo že same prepoznale.

V bistvu imate prav. Vendar pa sposobnosti ljudi pešajo tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Seveda obstajajo bolj zahtevna in manj zahtevna delovna mesta. Oziroma določena dela zajemajo več fizičnih opravil, določena pa več mentalnih opravil. Po drugi strani se s starostjo in delovno dobo večajo tudi izkušnje, ki so pogosto več vredne kot hitrost obdelovanja podatkov.

In kot tretje, ni rečeno, da je mlad delavec tudi dober delavec samo zato, ker je mlad. Marsikdo je površen, nenatančen, lahkomiseln in seveda kot neizkušen delavec potrebuje tudi stalno nadzorstvo.

Mislim, da stvari niso tako črno bele. Se pa strinjam z vami v delu, da si marsikateri delavec zasluži večjo plačo kot starejši kolega/ica. Tukaj pa trčimo ob hierarhijo in pretekle zasluge. Tudi v zasebnem sektorju so podjetniki in direktorji običajno seniorji.