Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Ali smo pri 65 sploh stari?

Strani: 1

zoran13 sporočil: 2.061
[#2618956] 30.09.16 00:01
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: zoran13 30.09.2016 00:20
65

Za zavarovalnice smo že stari preveč, saj ima večina to starostno omejitev pri 65 letih, da se sploh še lahko sklene življenjsko zavarovanje, ki še vedno temelji na starih tablicah smrtnosti. Za zavarovalnice je to tudi meja, ko še lahko sklenemo življenjsko zavarovanje, ponavadi pa se določi trajanje zavarovanja 10 let, to je do 75 let. Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj pa po tej starosti? Po tej starosti se običajno ne da skleniti več življenjskega zavarovanja, saj bi to pomenilo preveliko tveganje za zavarovalniško srenjo. Vse to tudi glede najnovejših podatkov o demografskih gibanjih v Sloveniji, ki dosegajo ali presegajo 80, 90 in več let. Enostavno, to so leta vakuma, ko se za doživetje enostavno sploh ne da več zavarovati, da po določeni dobi dobimo ali dobijo izplačilo določene zavarovalne vsote. Vsa bančnozavarovalniška industrija pravi, da so njihovi produkti najboljši, najbolj varni, najbolj donosni, najbolj sodobni, morda, a le do 65 let, kar še ustreza finančni industriji, potem pa ne več. Koliko je potemtakem vreden nekdo, ki ima več kot 65 let, zelo, zelo malo, saj se ga povsod bojijo, tako na bankah za odobritev kreditov, kot na zavarovalnicah za sklenitev življenjskih zavarovanj. Praktično zaradi splošnih in omejujočih zavarovalniških pogojih nezgodnih in življenjskih zavarovanj, se ob vstopu v penzijo, tako ne morejo več normalno zavarovati, pa četudi so imeli na istih zavarovalnicah predhodne police, ki so jih podaljševali skozi celotno življenje. Povsem na mestu je tudi vprašanje, kako se ob takih trenutkih počutijo vsi prizadeti, saj jim sedaj samo še pošiljajo sporočila, da jim je kritje po xy polici ugasnilo, a hkrati dnevno poslušajo sporočila, da so vsa demografska gibanja in statistike višje dosežene povprečne starosti v novem prihajajočem desetletju in več, povsem na njihovi strani. Ob tem, pa se je za vprašati, kaj sploh še lahko storijo ob tako togi in okosteneli zavarovalniški zakonodaji. Poskusite pa se boste o tem sami prepričali!

* Zavaruje se lahko oseba od dopolnjenega 18. leta do 65 leta

DAV 94

Na osnovi nemških tablic DAV 94, ki so v zavarovalništvu uporabljene tudi pri nas, se izračunava demografska statistika ločeno za moške in ženske.

Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) na tem področju predpisuje le minimalno verjetnost preživetja zavarovancev, ki jo morajo upoštevati pri pripravi zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ta mora biti najmanj tolikšna, kot jo določajo nemške rentne tablice smrtnosti iz leta 1994.

Te tablice med družbami, ki so nam poslale odgovore, tudi pri izplačilih rent uporabljajo pri Zavarovalnici Triglav, Moji naložbi in Pokojninski družbi A. V Modri zavarovalnici pravijo, da uporabljajo tablice, ki so skladne z zakonodajo, aktuarskimi standardi in zavarovalniško prakso. Iz Wiener Städstische zavarovalnice, ki pokojninska zavarovanja ponuja v okviru tretjega pokojninskega stebra, pa so sporočili, da pri določitvi višine rent uporabljajo enake tablice kot njihova matična zavarovalnica, torej avstrijske populacijske tabele iz leta 2005.

Pri Prvi osebni zavarovalnici so se hkrati s poenotenjem premij odločili za prehod na novejše rentne tablice. Nemške tablice so zamenjali z novimi slovenskimi rentnimi tablicami, ki so predstavljene v delu Slovenian Annuity Tables . Zanje so se odločili, ker upoštevajo značilnosti slovenske populacije in zato najbolj realno kažejo pričakovano življenjsko dobo.

Zaradi vse daljše pričakovane življenjske dobe bi uporaba novejših tablic smrtnosti lahko za nove prejemnike rent pomenila nižja izplačila. A pojasnila o tem, koliko so se zaradi uvedbe novih tablic izplačila v povprečju spremenila, nam pri zavarovalnici niso podali. Pravijo, da splošna primerjava izračunov med tablicami ni mogoča. Na AZN menjave predpisanih nemških tablic smrtnosti iz leta 1994 z novejšimi zdaj ne načrtujejo.

Različna uporaba tablic tudi pri življenjskih zavarovanjih

Tablice smrtnosti imajo pri ocenjevanju življenjske dobe in posledičnem izračunu višine zavarovalnih premij pomembno vlogo tudi pri življenjskih zavarovanjih. Zavarovalnice so premije po spolu do postavljenega roka že poenotile.

Na vprašanje, katere tablice smrtnosti uporabljajo, pa odgovarjajo precej splošno. Iz Generalija so odgovorili, da tablice ustrezajo zakonodaji, podrobneje pa poslovnih odločitev ne bodo komentirali. Iz Zavarovalnice Triglav, Zavarovalnice Maribor in iz KD Življenje pa so sporočili, da pri izračunih uporabljajo tablice smrtnosti, ki so jih prilagodili glede na lastne izkušnje oziroma opravljene analize umrljivosti populacije, ki jo zavarujejo.

Pri NLB Viti pravijo, da so osnova za izračun premij pri življenjskih zavarovanjih tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije iz leta 2007, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije. Da pri večini življenjskih zavarovanj uporabljajo te tablice, so potrdili tudi pri Zavarovalnici Tilia.

PRIMERi

Tablice smrtnosti za življenjsko zavarovanje, vezano na enote skladov United Funds of Success PREMIUM

Oznaka tablic smrtnosti: WSTV LVU 2015 UNISEX
Tablice smrtnosti se uporabljajo za izračun prispevka k premiji za kritje nevarnosti smrti. To se izračuna tako, da se 5% vrednosti premoženja pomnoži z verjetnostjo za smrt iz tabele smrtnosti glede na starost zavarovanca in doplačilom za nevarnost smrti v višini 5%.

* Ker se presežki, ki bodo doseženi v prihodnje, ne dajo natančno predvideti, temeljijo podane vrednosti o pričakovani udeležbi na dobičku (pripisi presežkov, skupna vrednost pripisanih dobičkov, vračila premij itd.) na ocenah, ki temeljijo na sedanjih razmerah. Zato so takšne navedbe neobvezujoče. Dejanska izplačila udeležbe na dobičku, so odvisna samo od presežkov, ki so doseženi v času veljavnosti pogodbe.

www.stat.si/StatWeb/...ovice=2397
pxweb.stat.si/pxweb/...lj/&lang=2
www.wienerstaedtisch...smrtnosti/
www.wienerstaedtisch...LV2012.pdf
www.dzs.hr/Hrv_Eng/O...202014.pdf
www.cek.ef.uni-lj.si...ar4071.pdf
www.a-zn.si/Document...n00243.pdf
www.a-zn.si/Document...n00148.pdf
imft.ftn.uns.ac.rs/~...ansije.pdf
www.scca-ljubljana.s..._09_54.htm
www.kapitalska-druzb..._Musil.pdf
www.grawe.hr/hr/pojm...i_1551.htm
www.vps.ns.ac.rs/Mat...at5455.pdf
sh-i.demopaedia.org/...generacije
www.delo.si/gospodar...rente.html
aktuari.hr/40-odrzan...-smrtnosti
www.scribd.com/doc/3...-smrtnosti
www.stats.ox.ac.uk/~...967-70.pdf
www.skladi.com/nasve...-in-zenske
www.pokojninskad-a.s...upokojitvi
www.triglav.si/zavar...avarovanje
www.triglav.si/pdf/p...Z-95-1.pdf
www.triglav.si/wps/w...f3fb54f2ca
webcache.googleuserc...clnk&gl=si
www.zav-tilia.si/moj...ezivljenje
www.merkur-zav.si/cm...007/574487
www.grawe.si/si/klas...ovanja.htm
esklepanje.si/zivlje...0wodmOwPfg
www.ergo.si/produkti...o-protect/
www.cek.ef.uni-lj.si...ik1804.pdf
www.uradni-list.si/1...t?id=29213
www.zav-zdruzenje.si...vanjih.pdf
alek14 sporočil: 10.162
[#2618961] 30.09.16 06:19
Odgovori   +    2
Življenjska doba se bo še podaljševala
Žal, to ni nujno. Povečevanje prebivalstva in pojemanje energijske preskrbljenosti utegne ta trend kot tudi trend globalne gospodarske rasti zasukati za nekaj časa (za stoletje recimo?).
FIN-454644 sporočil: 6.640
[#2618966] 30.09.16 07:14
Odgovori   +    9
Prva je nalozila denar v podrejence.





In drzava jih je izbrisala. Toliko o varnih nalozbah.
helena45 sporočil: 1.440
[#2618967] 30.09.16 07:16
Odgovori   +    7
Saj je lepo pisati razumne članke o varčevanju za starost. Samo žal realnost ni lepa. V razvitem svetu so propadali pokojninski stebri (ne samo Enron), kako ne bi pri nas, ko je toliko lopovščine in neuspešna sodišča. V letih od 1991 do 1993 spet enkrat ni bilo denarja za plače v javnem sektorju in so delavcem namesto tega izdali pokojninske bone, ki so jih pretvorili v naložbo v Prvi pokojninski sklad. Iz tega bi naj javni uslužbenci dobivali dodatno pokojnino. Tega denarja je bilo približno za eno plačo, oziroma renta bi naj bila za eno kavico na mesec do smrti. Sedaj so začeli prvi "upokojenci" dobivati iz tega denar. Za mesečno rento ga je premalo, enkratno izplačilo pa je v velikosti polovice plače. Toliko o varčevanju in dvajsetletnem obrestovanju in donosih, oziroma odnosih, odlivih, kjer se je izgubila polovica.....
Froc sporočil: 298
[#2618971] 30.09.16 07:42
Odgovori   +    5
65 let nekoga, ki jih je doživel lepo pospravljen na mini srednjem ali višjem šefovskem stolu v pisarnah v ozadju v JU res ni nič posebnega in so kar čili pripravljeni na pokojnino. Medtem ko so delavci JU nannajnižjih delih /plačilnih razredih JU in v proizvodnji v gospodarstvu pa marsikje iztrošeni še pred 55 letom kaj šele potem 65. Večina jih do tega niti ne pride na delovnem mestu , ampak v raznih oblikah sociale. Pravzaprav tako še v pokoju JU izčrpava in živi na račun ustvarjalnega dela prebivalstva. Bilo bi prav zanimivo videti povprečne starosti prebivalstva po kategorijah na primer od kje so si prislužili pokojnine. Za naprej pa bo še bolj zakomplicirano, ko bodo v ta obdobja prišle sedanje generacije, ki so na primer prvih 10 let delale preko študenta in podobno in nimajo za to obdobje niti vplačanega evra in niti enega dneva v pokojninskem sistemu. Zahvaljujoč naši modri socialno čuteči državi in njenim poniglavo zvitim kreiranjem zakonodaje.
anon-49383 sporočil: 3.465
[#2618974] 30.09.16 07:50 · odgovor na: helena45 (#2618967)
Odgovori   +    0
[helena45]
Saj je lepo pisati razumne članke o varčevanju za starost. Samo žal realnost ni lepa. V razvitem svetu so propadali pokojninski stebri (ne samo Enron), kako ne bi pri nas, ko je toliko lopovščine in neuspešna sodišča. V letih od 1991 do 1993 spet enkrat ni bilo denarja za plače v javnem sektorju in so delavcem namesto tega izdali pokojninske bone, ki so jih pretvorili v naložbo v Prvi pokojninski sklad. Iz tega bi naj javni uslužbenci dobivali dodatno pokojnino. Tega denarja je bilo približno za eno plačo, oziroma renta bi naj bila za eno kavico na mesec do smrti. Sedaj so začeli prvi "upokojenci" dobivati iz tega denar. Za mesečno rento ga je premalo, enkratno izplačilo pa je v velikosti polovice plače. Toliko o varčevanju in dvajsetletnem obrestovanju in donosih, oziroma odnosih, odlivih, kjer se je izgubila polovica.....
Polovica plače 1992 in 2016 je v denarju nekaj povsem drugega.
helena45 sporočil: 1.440
[#2618976] 30.09.16 08:12 · odgovor na: anon-49383 (#2618974)
Odgovori   +    7

Polovica plače 1992 in 2016 je v denarju nekaj povsem drugega.
Točno. Tako kot je pokojninsko varčevanje v stebre sedaj čisto nekaj drugega, kot takrat, ko ti začnejo izplačevati rento iz njega. Zdaj boš varčeval 50 eur na mesec, potem pa boš dobil rento za eno kavico na mesec! In potem ti bodo ob kavici razlagali, da se je to kar si vplačeval, pač z leti zaradi makroekonomsih gibanj, pa krize v svetu, pa vojne v Patagoniji, izgubilo.....
murje sporočil: 3.504
[#2619005] 30.09.16 11:34
Odgovori   +    0
MODRA ZAVAROVALNICA d.d.

Prenos privarčevanih sredstev za jesen življenja iz SODPZ na Modri račun ni dobra odločitev, na podlagi izračunov se prepričajte sami

Vsi zavarovanci pri Kapitalski družbi d.d. s sredstvi v Skladu obveznega dodatnega zavarovanja – SODPZ (vojaki, gasilci, policisti, cariniki, pazniki, rudarji itd.), ki si privarčevana sredstva prenesejo na modri račun Modre zavarovalnice d.d. in si uredijo izplačevanje mesečne modre rente, kot dodatek k starostni pokojnini po 1.1.2016 s tem veliko izgubijo. Izračuni pokažejo, da se pri modri renti v 20 letih izplačevanja rente zavarovancu povrne le 2/3 njegovega denarja, za povrnitev preostale tretjine pa mora zavarovanec zaradi omejitve višine izplačevane rente preživeti najmanj 31 let po starostni upokojitvi. Statistični podatki za Sloveniji pa so neizprosni in povedo, da moški po starostni upokojitvi v povprečju živijo le še 17 let. Medtem, ko se ob enkratnem pologu enake višine sredstev pri rentnem varčevanju Delavske hranilnice z 2% obrestovanjem prejema 20 let skoraj trikrat višja renta in je skupaj izplačanega skoraj trikrat več od vplačanega. Pri modri renti je jamstvo za izplačilo omejeno na 20 let (izplačevanje rente je zagotovljeno ne glede na smrt, po jamstvu izplačil več ni) in v primeru smrti zavarovanca dediči ene tretjine ne dobijo nikoli, zavarovanec pa svoje dobi nazaj le ob doživetju 31 let po starostni upokojitvi, pri rentnem varčevanju Delavske hranilnice pa se v vsakem primeru izplača ali deduje vse.

Lep pozdrav, Konfederacija slovenskih sindikatov
kekez sporočil: 3.266
[#2619023] 30.09.16 12:41
Odgovori   +    0
1.
Letos je umrl moj učitelj jadranja, Mirko Bogić (www.jzs.si/zalostna-vest-2/) Itak je menda več kot pol Slovencev jadranja učil ravno on.

Ko je učil mene, je bil star 75 let. Že takrat se je vsem nam zdel "neskončno" star, pa je bil zelo živ in energičen.

Letos, v času smrti, je ravno dobro dopolnil 100 let. Samostojno jadral pa je do svojega 92, po malem z družbo pa do 98. leta.

Tole je od menjanih 65 naprej še celih 35 let!

2.
Nekoč ko smo po povratku z Mojstrovke že pili v koči, sta mimo prihlačala dva. Nič nista bila videti pretirano utrujena, prišla pa sta s Prisojnika. En je imel 60 in drugi 67 let. Po mojem mnenju bi po tistem komot še "našo" Mojstrovko zdelala.

3.
Ko sem zidal hišo, mi je pomagal znanec, ki je bil zidar v pokoju star 67 let.
Moj dimnik od kamina ima notranjo tuljavo 25 cm. Bloki okrog tega so v enem kosu, približno 50 cm kocka. Mi "mladi" smo imeli kar dosti opraviti s prekladanjem teh blokov. Ta stari pa jih je potem "metal" gor drugega za drugim kot lego kocke.
FIN-311684 sporočil: 16.129
[#2624315] 04.11.16 07:41
Odgovori   +    2
Seveda, da nismo stari, le »kuštrini« nas prepričujejo, da smo bolni, kajti za njih je starost bolezen, ki jo treba zdraviti. Koliko denarja se po brezpotrebnem zapravi za zdravljenje starosti kot bolezni?

Strani: 1