Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Kako je mogoče, da je policija primer Stojana Petriča in Etre 33 mlela pet let?
Strani: 1
sporočil: 75
Še en primer metanja peska v oči navadnim državljanom! Nič se ne bo
zgodilo, kot pri vseh ostalih primerih! Nobenega ne bodo obsodili,
nobenega zaprli, nobenemu nič vzeli... So že poskrbeli, da so imeli
dovolj časa, da so vse poskrili in pospravili za seboj, denar pa
speljali ven... Nekje drugje pa že snujejo nove in nove načrte in
načine, kako nam še več pobrati, nas obrati do kosti...
sporočil: 162
Tako je, tudi ta "preiskovalni" postopek je v bistvu pesek v oči
državljanom, ki bo še dodatno obremenil državni proračun.
Bistveno pa je nekaj drugega.
Kozina (ob izreku sodbe Kordežu) DENARJA SICER NE BOMO NIKOLI VIDELI:
"Sodba ni čas za odpiranje šampanjcev, temveč za premislek," je dejal tožilec Jože Kozina, ki se (ponovno) sprašuje, kje so bili nadzorniki in revizorji. Denarja sicer ne bomo nikoli videli, je ob koncu novinarske konference še dejal tožilec in zavrnil očitke, da izrečena kazen ni sorazmerna z višino škode. "Njegov namen ni bil sebi pridobiti ta denar, temveč izvesti projekt, ki pa se ni izšel," je dejal o Kordežu.
Storilec kaznivega dejanja bi torej po tožilski logiki denar obdržal, in v času prestajanja kazni živel na državne stroške in še dodatno obremenjeval proračun.
Milo rečeno BUTALE, čeprav ne verjamem v neinteligentnost deležnikov.
Pri insolventnosti gospodarske družbe se škoda namreč domneva. Dokazno breme o vestnosti in poštenosti je na upravi in nadzornikih.
Sodniki si te zakonske določbe o odgovornosti uprave in nadzornikov očitno ne upajo ali nočejo sprocesirati. Ali imate mediji kaj več korajže, saj so takšne zgodbe, kot je povezana z Naratom,Petričem,Pavčkom in še mnogimi podobnimi... vsaj za moj okus že nagnusne? Ker ni pravice brez kazni, pa če smo še tako čuteči, humani, socialni, prizanesljivi, je v smislu 26. člena Ustave RS (oškodovanci smo vsi davkoplačevalci, ki nismo storilci bančne luknje) potrebno povzročiteljem bančne luknje odvzeti premoženje, sprožiti osebni stečaj in izreči prepoved opravljanja poslovodnih funkcij v poslovnih subjektih. Pravnikov, ki naj ta postopek speljejo, imamo dovolj. Zakonske podlage tudi.
Tudi po načelih mednarodnega prava je postopek varstva upnikov v zvezi z obravnavanim primerom zelo jasen:
V ZAKLJUČNEM POROČILU O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA PRAVNE FAKULTETE MARIBOR: Izboljšava izvrševanja Zakona o gospodarskih družbah (Oznaka poročila:ARRS-CRP-ZP-2012-05/34) je glede zaščite upnikov jasno razloženo sledeče:
»2.3.4.2.3. Pravica zahtevati odškodnino
Tožbe proti članom upravljavskega organa (ali delničarju) lahko vloži družba. Skupščina mora
sprejeti sklep, na podlagi katerega družba uveljavlja pravna sredstva (glej 1. odst. 364. čl. SEL).
Skupščina lahko sprejme tak sklep tudi potem, ko je družba začela z likvidacijskim postopkom.
Če je družba v stečaju, mora odločitev sprejeti stečajni upravitelj. Odškodnina, ki je plačana družbi, gre v korist vseh delničarjev ali upnikov družbe. Če dejanje ali opustitev, ki je povzročila škodo, ni storjena proti družbi in s tem proti vsem delničarjem ali upnikom, ampak zgolj proti določenim delničarjem ali upnikom, lahko le-ti sami sprožijo postopek in zahtevajo odškodnino. Po drugi strani pa posamezni delničar ali upnik ne more zahtevati odškodnine zase, če je bila škoda povzročena proti družbi, le-ta pa je zahtevala odškodnino, ki vključuje tudi škodo tega posameznega delničarja ali upnika. Družba ima prioriteto pred delničarji in upniki v zvezi z uvedbo postopka proti direktorjem ali menedžerjem glede izgube družbinega premoženja, poravnalni sporazum med družbo in med odgovornimi osebami pa je v normalnih okoliščinah zavezujoč za delničarje. Posledično morajo biti odškodninski zahtevki, ki so postavljeni samostojno in se pokrivajo z zahtevki družbe, zavrnjeni. Če družba ne sproži postopkov, lahko posamezni delničar ali upnik vendarle zahtevata povrnitev škode, ki je nastala njima osebno.«
Dopovedati jim je treba le, da pozabijo naučene dogme o kolektivni odgovornosti. Seveda je predpogoj za to politična volja.
URADNA DOLŽNOST KLIČE. Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!
TUDI DRŽAVA IMA OZIROMA UŽIVA SODNO VARSTVO KOT UPNIK. Po sedaj veljavnem ZGD je to varstvo celo privilegirano. Še enkrat. Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!
Bistveno pa je nekaj drugega.
Kozina (ob izreku sodbe Kordežu) DENARJA SICER NE BOMO NIKOLI VIDELI:
"Sodba ni čas za odpiranje šampanjcev, temveč za premislek," je dejal tožilec Jože Kozina, ki se (ponovno) sprašuje, kje so bili nadzorniki in revizorji. Denarja sicer ne bomo nikoli videli, je ob koncu novinarske konference še dejal tožilec in zavrnil očitke, da izrečena kazen ni sorazmerna z višino škode. "Njegov namen ni bil sebi pridobiti ta denar, temveč izvesti projekt, ki pa se ni izšel," je dejal o Kordežu.
Storilec kaznivega dejanja bi torej po tožilski logiki denar obdržal, in v času prestajanja kazni živel na državne stroške in še dodatno obremenjeval proračun.
Milo rečeno BUTALE, čeprav ne verjamem v neinteligentnost deležnikov.
Pri insolventnosti gospodarske družbe se škoda namreč domneva. Dokazno breme o vestnosti in poštenosti je na upravi in nadzornikih.
Sodniki si te zakonske določbe o odgovornosti uprave in nadzornikov očitno ne upajo ali nočejo sprocesirati. Ali imate mediji kaj več korajže, saj so takšne zgodbe, kot je povezana z Naratom,Petričem,Pavčkom in še mnogimi podobnimi... vsaj za moj okus že nagnusne? Ker ni pravice brez kazni, pa če smo še tako čuteči, humani, socialni, prizanesljivi, je v smislu 26. člena Ustave RS (oškodovanci smo vsi davkoplačevalci, ki nismo storilci bančne luknje) potrebno povzročiteljem bančne luknje odvzeti premoženje, sprožiti osebni stečaj in izreči prepoved opravljanja poslovodnih funkcij v poslovnih subjektih. Pravnikov, ki naj ta postopek speljejo, imamo dovolj. Zakonske podlage tudi.
Tudi po načelih mednarodnega prava je postopek varstva upnikov v zvezi z obravnavanim primerom zelo jasen:
V ZAKLJUČNEM POROČILU O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA PRAVNE FAKULTETE MARIBOR: Izboljšava izvrševanja Zakona o gospodarskih družbah (Oznaka poročila:ARRS-CRP-ZP-2012-05/34) je glede zaščite upnikov jasno razloženo sledeče:
»2.3.4.2.3. Pravica zahtevati odškodnino
Tožbe proti članom upravljavskega organa (ali delničarju) lahko vloži družba. Skupščina mora
sprejeti sklep, na podlagi katerega družba uveljavlja pravna sredstva (glej 1. odst. 364. čl. SEL).
Skupščina lahko sprejme tak sklep tudi potem, ko je družba začela z likvidacijskim postopkom.
Če je družba v stečaju, mora odločitev sprejeti stečajni upravitelj. Odškodnina, ki je plačana družbi, gre v korist vseh delničarjev ali upnikov družbe. Če dejanje ali opustitev, ki je povzročila škodo, ni storjena proti družbi in s tem proti vsem delničarjem ali upnikom, ampak zgolj proti določenim delničarjem ali upnikom, lahko le-ti sami sprožijo postopek in zahtevajo odškodnino. Po drugi strani pa posamezni delničar ali upnik ne more zahtevati odškodnine zase, če je bila škoda povzročena proti družbi, le-ta pa je zahtevala odškodnino, ki vključuje tudi škodo tega posameznega delničarja ali upnika. Družba ima prioriteto pred delničarji in upniki v zvezi z uvedbo postopka proti direktorjem ali menedžerjem glede izgube družbinega premoženja, poravnalni sporazum med družbo in med odgovornimi osebami pa je v normalnih okoliščinah zavezujoč za delničarje. Posledično morajo biti odškodninski zahtevki, ki so postavljeni samostojno in se pokrivajo z zahtevki družbe, zavrnjeni. Če družba ne sproži postopkov, lahko posamezni delničar ali upnik vendarle zahtevata povrnitev škode, ki je nastala njima osebno.«
Dopovedati jim je treba le, da pozabijo naučene dogme o kolektivni odgovornosti. Seveda je predpogoj za to politična volja.
URADNA DOLŽNOST KLIČE. Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!
TUDI DRŽAVA IMA OZIROMA UŽIVA SODNO VARSTVO KOT UPNIK. Po sedaj veljavnem ZGD je to varstvo celo privilegirano. Še enkrat. Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!
sporočil: 345
A kdo ve kakšen je odzivni čas policije, tožilstva in sodstva?
Recimo, da mora državni organ izdati dokument v roku 30 dni. V
praksi pa se dogaja, da državni organ le redko izpolni zakonski
pogoj. Večinoma se noben državni organ ne drži rokov. Skratka,
škoda besed. Vsi vidimo kako se obnaša država in njeni organi že v
primeru odvzema otrok starim staršem. Podobna slika je na ostalih
področjih. In nenazadnje, kaj ni bolje gospodarski kriminal
preprečevati kot zdraviti?! Kot je zapisal predhodnik, četudi je
tožilec oziroma sodnik 100% uspešen, je bila škoda že storjena in
običajno se večina denarja zapravi, krivic pa ni mogoče odpraviti
zadovoljivo. Tožilec je v principu kirurg, ki odreže gangreno s
telesa. Tistega dela telesa torej ni več. Kje pa so inšpektorji,
Furs, parlament, vlada in drugi državni organi, ki bedijo na
pravico in poštenostjo v tej državi??? V Nemčiji skorumpirani
direktorji in prokuristi dobijo "doživljensko" prepoved opravljanja
dejavnosti, kaj pa pri nas???
sporočil: 8.271
Lepo si tole napisal.
Samo v Butalah tudi veliko enostavvnejših in manj kompličiranih primerov ne znamo rešiti. :)
www.delo.si/novice/s...-seji.html
Samo v Butalah tudi veliko enostavvnejših in manj kompličiranih primerov ne znamo rešiti. :)
www.delo.si/novice/s...-seji.html
sporočil: 8.271
Aha, no pa sem našel. Tale prispevek sem prvotno hotel pripeti na
povezavo, pa ga nisem našel:
www.rtvslo.si/gospod...ala/393754
Preberite si tudi komentarje.
Samo to je verjetno čista utopija. Zato bi v Butalah morali začeti z veliko enostavnejšemi primeri začeti, kot je primer Popoviča iz dela.
Žalostno, a resnično.
www.rtvslo.si/gospod...ala/393754
Preberite si tudi komentarje.
Samo to je verjetno čista utopija. Zato bi v Butalah morali začeti z veliko enostavnejšemi primeri začeti, kot je primer Popoviča iz dela.
Žalostno, a resnično.
Strani: 1