Najprej pohvala Financam za zanimiv in aktualen komentar. Mnenju avtorice pa bi nekaj stvari vendarle dodal:
a) Visoko konkurenčnost nemškega gospodarstva pripisuje avtorica predvsem decentraliziranemu upravljanju gospodarstva. Prav ima, pri čemer pa sam dodajam, da je ta decentralizacija zgolj ena od pojavnih oblik nemške ureditve, ki je značilna po tem, da ima pri upravljanju nemških podjetij delo enako moč kot kapital, pri tem pa na strani kapitala vsaj v pomembnejših podjetjih s pomembno upravljavsko močjo nastopa tudi država (zvezna, deželna). Drugače povedano: interesi dela in države pri upravljanju nemškega gospodarstva nadvladujejo interese kapitala. Gre za posrečeno in učinkovito socialno-tržno ureditev, ki bi jo za tako verjetno prepoznal tudi Marx. Spričo nje je tudi lažje razumeti, kako je Nemčiji v predkriznih letih uspelo konkurenčnost krepiti na račun zadrževanja rasti plač, med tem ko je preostala Evropa pri plačah ravnala povsem drugače.
b) Za VW pravi avtorica, da je pri upravljanju ravnal povsem drugače, kot večina nemških podjetij, in Dieselgate naj bi bil zato predvsem rezultat avtokratskega vodenja podjetja. Tudi to je res, vendar je koristno dodati, da je VW izjema predvsem v tem, da ima pri njegovem upravljanju privatna (osebna) lastnina še vedno prevladujočo vlogo.
c) V predkriznih letih je večina evropskih držav svojo konkurenčnost v primerjavi z Nemčijo slabila s prehitrim večanjem plač. To napako je danes tem državam težko popraviti, ker nimajo več lastne valute in zato v konkurenčnosti za Nemčijo še naprej ali celo vse bolj zaostajajo. Evro se tako ta čas kaže kot dejavnik, ki koristi zgolj Nemčiji in močno obremenjuje predvsem države južne Evrope. Te njegove speciičnosti avtorica ni izpostavila, po svoje se da razumeti, zakaj ne.

2000 do leta 2008 plače v Nemčiji zrasle za 19 odstotkov, v Španiji pa za 48 odstotkov. Toda po finančni krizi iz leta 2009 so se vloge zamenjale. V obdobju od leta 2009 do 2013 so se nemške plače nominalno zvišale za več kot 14 odstotkov, v Španiji pa za štiri odstotke. In kljub hitrejšemu zviševanju plač si je nemški izvoz opomogel veliko hitreje kot španski

Ajaj, matematika. Najprej je bila razlika v rasti plac skoraj 30%, potem pa -10%. Kako na podlagi tega sklepate, da se je konkurencnost plac med spanijo in nemcijo izenacila ?!?!?

Sicer pa je tu se ena zgodba, ki jo slovenci sedaj vidimo v zivo: vedno ko je nemciji grozilo zvisanje plac, so sli politiki v akcijo in masivno uvazali delovno silo: najprej jugoslovane, potem turke, potem srbe in bosance, sedaj pa arabce (ki so jih povabili cez nase ozemlje).

Razlog nemskega vabila celemu bliznjemu vzhodu naj se zglasi v nemciji je pa ravno to, da je letos pomladi prvic po dolgem casu sindikatom v nemciji uspelo izsiliti univerzalno minimalno placo (ki je v tej obliki nemcija sploh ni imela).

Industrialci pa se ze oglasajo, da bo treba minimalno placo znizati, sicer teh arabcev ne bodo mogli zaposliti.