in koliko ljudi v mestih si avto lahko sprkira tako, da bodo imeli priklop na 220V? a naj si iz 10. nadstropja stolpnice vsak popoldan vlečem električni kabel do avta? gospoda z garažami itak fura 3 tonske terence po mestu, ko je pa treba parkirat pa panika, k 5m monstrum nikamor ne paše.
baje bo MOL predpisal obvezne 4 parkinge na stanovanje pri novogradnjah - 2 zunaj in 2 pod streho. bomo vidli, makete na magistratu so lepe, najbrž so bel tut drage

Pomembno je samo to, da je (za nekatere "vizionarje") tramvaj prihodnost, električni avtomobili pa utopija.

Vsaj lani so nam veselo p(r)odajali te teorije.

Električni avtomobili že obstajajo vrsto let. So enostavnejši in predvsem bistveno cenejši vir javnega prevoza od tirnega prometa.

hijena je napisal(a):

in koliko ljudi v mestih si avto lahko sprkira tako, da bodo imeli priklop na 220V? a naj si iz 10. nadstropja stolpnice vsak popoldan vlečem električni kabel do avta ?

Polnitev električnega avta z električnim tokom je resen problem, ker traja dolgo časa.

Boljša rešitev je air car. Stroški pogona bodo 2$ za 125 milj. V dveh minutah pa se bo na črpalki napolnil tank tega mestnega avtomobila.

Zero-emissions Air Car

Evropa takole, amerika pa: www.teslamotors.com/...teries.php

(od koder so tudi finance sliko pobrale :-))

komunike je napisal(a):
Pomembno je samo to, da je (za nekatere "vizionarje") tramvaj prihodnost, električni avtomobili pa utopija. Vsaj lani so nam veselo p(r)odajali te teorije. Električni avtomobili že obstajajo vrsto let. So enostavnejši in predvsem bistveno cenejši vir javnega prevoza od tirnega prometa.

Električni avtomobil je avtomobil na premog, saj dodatno elektriko za pogon v Evropi ali ZDA lahko dobimo le z izgradnjo termoelektrarn. Ali pa jedrskih, če se komu zdijo bolj prikladne.

Zato je seveda električni avtomobil čista zadeva le za okoljevarstveniške mongoloide pavijanove pameti, ki so se izšolali na kakšni družboslovni fakulteti in o tehniki nimajo pojma o pojmu.

gogi2 je napisal(a):

Električni avtomobil je avtomobil na premog, saj dodatno elektriko za pogon v Evropi ali ZDA lahko dobimo le z izgradnjo termoelektrarn. Ali pa jedrskih, če se komu zdijo bolj prikladne.

Zato je seveda električni avtomobil čista zadeva le za okoljevarstveniške mongoloide pavijanove pameti, ki so se izšolali na kakšni družboslovni fakulteti in o tehniki nimajo pojma o pojmu.

Kako pa lahko v Aziji dobijo dodatno elektriko za pogon?

Črpanje, predelava in izgorevanje nafte je bistveno bolj umazano, kot pa elektrika iz jedrske elektrarne. Je čista zadeva. Zato, ker je bolj čista.

EDIT: http://www.electroau...myth.shtml< /a>

gogi2 je napisal(a):

Električni avtomobil je avtomobil na premog, saj dodatno elektriko za pogon v Evropi ali ZDA lahko dobimo le z izgradnjo termoelektrarn. Ali pa jedrskih, če se komu zdijo bolj prikladne.

Zato je seveda električni avtomobil čista zadeva le za okoljevarstveniške mongoloide pavijanove pameti, ki so se izšolali na kakšni družboslovni fakulteti in o tehniki nimajo pojma o pojmu.

Ni čisto tako.

Izgorevanje v termoelektrarni je bistveno bolj čisto in učinkovito kot izgorevanje v avtomobilu ali v privatnih kuriščih. Tam se pazi na vsak procent. Procent več porabljenega premoga je tam namreč že kar konkreten denar. Laže je tudi poskrbeti za čiščenje dimnih plinov.

Pa še nekaj je. Največji problem v elektrodistribuciji je že od nekdaj to, da mora biti proizvodnja vsak trenutek enaka porabi. Nobenega načina namreč ni, da bi elektriko lahko shranili. S pomočjo kolikor toliko pametnega gospodarjenja bi električni in pnevmatski avtomobili lahko služili kot rezervoar odvečne energije tako, da bi polnili samo ob tistih urah, ko ostali porabniki ne rabijo elektrike, naprimer ponoči. Proizvodnja električne energije bi bila na ta račun lahko dosti bolj učinkovita, pa še alternativni viri bi prišli malo bolj v poštev kot zdaj.

Vinci je napisal(a):

Kako pa lahko v Aziji dobijo dodatno elektriko za pogon?

Črpanje, predelava in izgorevanje nafte je bistveno bolj umazano, kot pa elektrika iz jedrske elektrarne. Je čista zadeva. Zato, ker je bolj čista.

EDIT: http://www.electroau...myth.shtml< /a>

Elektrika iz jedrske elektrarne je seveda čista, vendar jih iz nevemkakšnega kurčevega razloga ne gradijo in jih je relativno malo, tudi načrtov za gradnjo ni toliko kolikor bi pričakoval. Nasprotno pa se načrtujejo nove na kolm, ki je z rastjo nafte postal relativno poceni. Na tem linku lahko vidiš, koliko jedrskih se gradi po svetu. Skoraj nič ali bistveno manj kot bi bilo potrebno. http://www.icjt.org/...meje11.pdf< /a>

mataj je napisal(a):

Ni čisto tako.

Izgorevanje v termoelektrarni je bistveno bolj čisto in učinkovito kot izgorevanje v avtomobilu ali v privatnih kuriščih. Tam se pazi na vsak procent. Procent več porabljenega premoga je tam namreč že kar konkreten denar. Laže je tudi poskrbeti za čiščenje dimnih plinov.

Pa še nekaj je. Največji problem v elektrodistribuciji je že od nekdaj to, da mora biti proizvodnja vsak trenutek enaka porabi. Nobenega načina namreč ni, da bi elektriko lahko shranili. S pomočjo kolikor toliko pametnega gospodarjenja bi električni in pnevmatski avtomobili lahko služili kot rezervoar odvečne energije tako, da bi polnili samo ob tistih urah, ko ostali porabniki ne rabijo elektrike, naprimer ponoči. Proizvodnja električne energije bi bila na ta račun lahko dosti bolj učinkovita, pa še alternativni viri bi prišli malo bolj v poštev kot zdaj.

Vse kar praviš je res. Kar se mene tiče, so elektrarne na kolm čisto OK, ker jaz ne verjamem v pravljice o 370 metrov višji gladini vode zaradi AlGore fiktivnega segrevanja po krivdi človeka.

Bo pa nove termoelektrarne v Evropi in ZDA težko graditi. Oziroma težko bo graditi sploh kakršnekoli elektrarne. Če se spomniš si zadnjič ti na mojo prošnjo izračunal, da bi avtomobili, ki so trenutno v ZDA, potrebovali 100 jedrskeih elektrarn dodatno, da bi vsi vozili na elektriko. Denimo, da v Evropi začnemo prešaltavati na električne avtomobile, kje mislite, da lahko zgradimo dodatnih 50-100 elektrarn velikosti Krško ali večje v Evropi. Odgovor je jasen. Nikjer.

Zato na masovno uporabo električnih avtomobilov lahko pozabite, dokler niste zagotovili teh 50-100 elektrarn v EU in te morajo biti zgrajene preden na ceste zapeljejo elektroi avtomobili.

... pri čemer so elektrarne oz. proizvodnja elektrike le del problema. Potem je tu še el. omrežje, ki je že sedaj preobremenjeno. 

Vinci je napisal(a):
... pri čemer so elektrarne oz. proizvodnja elektrike le del problema. Potem je tu še el. omrežje, ki je že sedaj preobremenjeno. 

 
Tako je.

gogi2 je napisal(a):
Bo pa nove termoelektrarne v Evropi in ZDA težko graditi. Oziroma težko bo graditi sploh kakršnekoli elektrarne. Če se spomniš si zadnjič ti na mojo prošnjo izračunal, da bi avtomobili, ki so trenutno v ZDA, potrebovali 100 jedrskeih elektrarn dodatno, da bi vsi vozili na elektriko.

Mislim, da sem naračunal eno novo nuklearko na 2 milijona gospodinjskev, v najslabšem primeru. ZDA bi jih potrebovale nekaj deset- ampak ponavljam, res v najslabšem primeru, če cele dneve ne bi počeli drugega kot to, da se prevažajo naokoli z električnimi kvaziterenci.

Vinci je napisal(a):
... pri čemer so elektrarne oz. proizvodnja elektrike le del problema. Potem je tu še el. omrežje, ki je že sedaj preobremenjeno.

Električni avti so tudi tu lahko del rešitve in ne samo del problema. V konicah bi namreč lahko del shranjene energije iz svojih akumulatorjev prodali nazaj in tako razbremenili daljnovode. Danes bolj kot kdajkoli velja, da tam, kamor pride električno omrežje, pride tudi internet. Če bi bil elektrodispečerski računalniški sistem direktno povezan z avtomobili, bi lahko proizvodnjo in distribucijo energije organizirali bistveno bolj učinkovito.

Je pa Hijenina pripomba o napeljavi elektrike do parkiranega avta zalo namestu. Dejansko je to bistveno večji problem kot direktna komunikacija avta z dispečerskim centrom. Rešitev bi mogoče bila menjava praznih akumulatorjev za polne.

En tak električen avto porabi na leto okrog 1.800kWh elektrike. To drži ob predpostavki, da prevozi okrog 15.000 km letno. S tem, da je ta zadnji avto od Tesle nekoliko bolj učinkovit.

Na 1 milijon prebivalcev je okrog 500.000 avtov. Se pravi, da bi se letno na milijon prebivalcev potrošilo za 900.000.000 kWh elektrike samo za napajanje avtov. NEK letno proizvede 5,5 TWh elektrike. Koliko je zdaj en terawatt, madona?! Ok, kakorkoli, NEK bi lahko napolnila 5x10^9/1800 vozil. Nimam pri sebi kalukatorja. To je okrog 2.500.000 avtov. Ok, sem se kje uštel?!

mataj je napisal(a):

Električni avti so tudi tu lahko del rešitve in ne samo del problema. V konicah bi namreč lahko del shranjene energije iz svojih akumulatorjev prodali nazaj in tako razbremenili daljnovode. ..... Rešitev bi mogoče bila menjava praznih akumulatorjev za polne.

Električno omrežje je preobremenjeno predvsem podnevi. V nočnem času je elektrike dovolj in takrat je najbolj smiselno polniti akumulator električnega avtomobila, ker je elektrika cenejša.

Električni avto bo postal bolj popularen, ko bo možno v njem akumulatorje enostavno in hitro zamenjati in ko bo dovolj črpalk, ki bodo omogočile to storitev. Voznik bo podnevi zapeljal na črpalko, viličar bo iz avta dvignil iztrošene akumulatorje in takoj nato vložil napolnjene. Na črpalki pa se bojo ti prazni akumulatorji napolnili ponoči, ki jih bo nato prevzel drug voznik.

S tem se potem odpre novo poglavje. Moj BMW bo imel duracel baterijo, pa pridem na pumpo in fašem zmaja. :o)

Vinci je napisal(a):
S tem se potem odpre novo poglavje. Moj BMW bo imel duracel baterijo, pa pridem na pumpo in fašem zmaja. :o)

Najbrž bodo po tem avte prodajali brez baterij. Tako boš moral na pumpo po svojega Zmaja že v štartu in ne boš imel kaj jokati, ko ga bodo naslednjič menjali :)

Vinci je napisal(a):
En tak električen avto porabi na leto okrog 1.800kWh elektrike. To drži ob predpostavki, da prevozi okrog 15.000 km letno. S tem, da je ta zadnji avto od Tesle nekoliko bolj učinkovit.

Na 1 milijon prebivalcev je okrog 500.000 avtov. Se pravi, da bi se letno na milijon prebivalcev potrošilo za 900.000.000 kWh elektrike samo za napajanje avtov. NEK letno proizvede 5,5 TWh elektrike. Koliko je zdaj en terawatt, madona?! Ok, kakorkoli, NEK bi lahko napolnila 5x10^9/1800 vozil. Nimam pri sebi kalukatorja. To je okrog 2.500.000 avtov. Ok, sem se kje uštel?!

OK, se pravi, da ocena o dodatni nuklearki na 2 milijona gospodinjstev približno drži. Kaj več od približnih ocen tule tako ali tako ne bomo spravili skupaj.

5,5TWh/1800kWh = 5,5E12/1800E3= dobre 3 milijone

Če računaš 1-2 avta na gospodinjstvo, je to nekje tam tam. Glede na to, da Slovenija tako ali tako potrebuje še eno nuklearko, bi to ravno zneslo. En del proizvodnje bi pokurili avti (cca 700-800 tisoč gospodinjstev), ostalo pa bi šlo za industrijo in izvoz.

gogi2 je napisal(a):

Električni avtomobil je avtomobil na premog, saj dodatno elektriko za pogon v Evropi ali ZDA lahko dobimo le z izgradnjo termoelektrarn. Ali pa jedrskih, če se komu zdijo bolj prikladne.

Zato je seveda električni avtomobil čista zadeva le za okoljevarstveniške mongoloide pavijanove pameti, ki so se izšolali na kakšni družboslovni fakulteti in o tehniki nimajo pojma o pojmu.

Torej prihajaš iz družboslovne univerze?

Ali si samo preprosto nekulturen in pomanjkljivo vzgojen?

Bor777 je napisal(a):

Polnitev električnega avta z električnim tokom je resen problem, ker traja dolgo časa.

Boljša rešitev je air car. Stroški pogona bodo 2$ za 125 milj. V dveh minutah pa se bo na črpalki napolnil tank tega mestnega avtomobila.

Zero-emissions Air Car

Ideja ni slaba. Vendar, kompresorje prav tako poganja elektrika, kajne?

Prednost: krajši čas polnjenja. Slabost: krajše relacije.

Z izpopolnjenimi baterijami (akumulatorji) lahko pričakujemo tudi večje dosege električnih avtomobilov, ki bi se potem polnili predvsem ponoči, med manjšo obremenitvijo omrežja (in ob cenejši energiji).

Vinci je napisal(a):
En tak električen avto porabi na leto okrog 1.800kWh elektrike. To drži ob predpostavki, da prevozi okrog 15.000 km letno. S tem, da je ta zadnji avto od Tesle nekoliko bolj učinkovit.

Na 1 milijon prebivalcev je okrog 500.000 avtov. Se pravi, da bi se letno na milijon prebivalcev potrošilo za 900.000.000 kWh elektrike samo za napajanje avtov. NEK letno proizvede 5,5 TWh elektrike. Koliko je zdaj en terawatt, madona?! Ok, kakorkoli, NEK bi lahko napolnila 5x10^9/1800 vozil. Nimam pri sebi kalukatorja. To je okrog 2.500.000 avtov. Ok, sem se kje uštel?!

Letno se v Sloveniji za promet porabi 19,55 TWh energije (vir: energetska bilanca), od tega 19,35 TWh v obliki fosilnih goriv. Vir - energetska bilanca RS.

No, tam je videti še, da je letna končna poraba električne energije v Sloveniji 13,7 TWh.


Zdej, izkoristek motorja z notranjim izgorevanjem je cca 17% (našel na straneh Toyote, pa tudi drugje), izkoristek el. avtomobila pa (optimizem) 66%

Če bi ves promet spravili na električni pogon, bi po tej logiki potrebovali dobrih 5TWh več.

Proizvodnja naše NEK je pa 5,5TWh/leto.

Izračun je _zelo_ optimističen, pa vseeno izgleda kar obetavno. Ok, sem se kje uštel?!

komunike je napisal(a):

Torej prihajaš iz družboslovne univerze?

Ali si samo preprosto nekulturen in pomanjkljivo vzgojen?

Vse troje.

A si se prepoznal v okoljevarstveniškem mongoloidnem pavijanu ali se ukvarjaš z mano iz kakšnega drugega razloga?

Klepec je napisal(a):
No, tam je videti še, da je letna končna poraba električne energije v Sloveniji 13,7 TWh.


Zdej, izkoristek motorja z notranjim izgorevanjem je cca 17% (našel na straneh Toyote, pa tudi drugje), izkoristek el. avtomobila pa (optimizem) 66%

Če bi ves promet spravili na električni pogon, bi po tej logiki potrebovali dobrih 5TWh več.

Proizvodnja naše NEK je pa 5,5TWh/leto.

Izračun je _zelo_ optimističen, pa vseeno izgleda kar obetavno. Ok, sem se kje uštel?!

Če predpostavimo, da električni avto porabi 1.800kWh na leto in če bi bilo v Sloveniji milijon takih avtov, bi to zneslo 1.8 TWh. Z dodatno nuklearko, ki jo bomo tako ali tako morali postaviti, bi brez težav prišli skoz, pa še za izvoz bi ostalo. Če že, je bil tvoj račun kvečjemu pesimističen.

Glavni problem alternativnih virov električne energije je to, da niso predvidljivi. Sonce sije, kadar pač sije in veter piha kadar pač piha, ne pa takrat, ko rabiš elektriko. Dosedaj jih je bilo zelo težko izkoristiti, ker elektrike nimaš kam shraniti. Električni avtomobili bi ta problem lahko v veliki meri rešili.

Po mojem ideja vsekakor pije vodo.

V bistvu avto porabi malo več. Okoli 1.950kWh (za 15.000 prevoženih km). Sem prej malo navzdol zaokrožil, ker sem predvideval, da bodo v naslednjih parih letih izboljšali učinkovitost elektirčnega motorja, ki je trenutno na borih 40%.

Vinci je napisal(a):
V bistvu avto porabi malo več. Okoli 1.950kWh (za 15.000 prevoženih km). Sem prej malo navzdol zaokrožil, ker sem predvideval, da bodo v naslednjih parih letih izboljšali učinkovitost elektirčnega motorja, ki je trenutno na borih 40%.

Razlika se mi ne zdi bistvena. Itak gre za zelo približne ocene.

mataj je napisal(a):

Če predpostavimo, da električni avto porabi 1.800kWh na leto in če bi bilo v Sloveniji milijon takih avtov, bi to zneslo 1.8 TWh. Z dodatno nuklearko, ki jo bomo tako ali tako morali postaviti, bi brez težav prišli skoz, pa še za izvoz bi ostalo. Če že, je bil tvoj račun kvečjemu pesimističen.

Glavni problem alternativnih virov električne energije je to, da niso predvidljivi. Sonce sije, kadar pač sije in veter piha kadar pač piha, ne pa takrat, ko rabiš elektriko. Dosedaj jih je bilo zelo težko izkoristiti, ker elektrike nimaš kam shraniti. Električni avtomobili bi ta problem lahko v veliki meri rešili.

Po mojem ideja vsekakor pije vodo.

Ideja na videz pije vodo in sicer s tehničnega vidika. Zakaj pa tega žel ni mogoče udejaniti ne danes ne v bližnji bodočnosti ti bom poskušal razložiti. Če se boš strinjal prav, če ne tudi prav.

Ugotovili smo, da Slovenija za prehod na avtomobile na električni pogon potrebuje 1 dodatno jedrsko elektrarno. Lahko bi bila tudi na indonezijski premog ampak pustimo premog saj ekološko kot vem ni sprejemljiv. Izgradnja 1 jedrske el. v Sloveniji bi bila še izvedljiva. Seveda bi to morala biti nova elektrarna in ne ta, ki je načrtovana kot prizidek Krški, mislim da bo dodala 500 MW k sedanjim 676 MW. Ta nova jedrska el.bo pokrila povečane potrebe Slovenije po el.energiji v naslkednjih letih in je njena zmogljivost že "oddana". Torej bi morali izgraditi še eno. Kje bi ta lahko stala se živemu bogu ne sanja ampak recimo, da jo lahko nekako zgradimo.

S tem bi bila Slovenija popolnoma pripravljena na popolno uvedbo električnega avtomobila vsaj z vidika pogonske energije. Da pa bi problem rešili planetarno ali vsaj na nivoju EU pa se nam zuastavlja naslednja naloga. Če je ena JE dovolj za 2 mio Slovencev potem jih 500 mio državljanov EU potrebuje 250. Verjetno kakšno več ampak recimo da bi bile vse velike kot največja na svetu, francoska Chooz s 1445 MW pa bi že moralo biti dovolj. Sedaj pa se vprašam, kakšen političen napor če predpostavimo, da finance imamo, bi predstavljala gradnja 250 jedrskih elektrarn v EU? Je to sploh mogoče? Ob tem, da potrebe po elektriki brez potencialnih novih porabnikov (avtomobilov) nezadržno naraščajo.

V Evropi je bilo leta 2005 delujočih 148 jedrskih elektrarn, v gradnji pa ena v Romuniji in druga na Finskem. Ostali pa jih, predvsem Nemci, nameravajo zapirati. Predstavljajmo si, da nekdo pride v EU z idejo, da naj bi zgradili 250 nukleark v recimo, desetih letih, da bi prešli na avtomobile na električni pogon. In seveda mora biti elektrika na voljo že preden se na veliko lotimo elektrifikacije avtoparka.

Javno mnenje v EU bi podivjalo. Še bolj bi podivjalo, če bi v ta namen želeli postaviti 250 termoelektrarn. Kaj bi delali takrat mongoloidni pavijani iz okoljevarstveniške klike, če vemo, da je predsednik Greenpeaca (Nemec) za naš časopis izjavil, da je gradnja vsake nove elektrarne zločin. Na vso silo bi se uprli in neuko javno mnenje z njimi in tako bi se zgodovina električnega avtomobila v EU končala, še preden se je sploh začela.

Kaj pa po svetu? Je tam kaj bolje z jedrsko energijo? Še slabše. Na lestvici deleža uporabe jedrske energije so države EU na vodilnih mestih. V celi Aziji je komaj nekaj več nukleark kot v EU. Če štejemo EU kot državo je ta na prvem mestu, ZDA imajo 104.

Torej kakšne so potemtakem možnosti za uvedbo električnih avtomobilov v naslednjih desetletjih? Nikakršne. Seveda mislim na uporabo takih avtomobilov v milijonih in ne posamičnih primerkov za razstave.

A se motim?

jaz mislim, da se bo javno mnenje glede JE korenito spremenilo, ko bo energija drazja in bodo ljudje panicni, da bodo ostali brez nje

timeframe: do 10 let

gogi1 je napisal(a):
. . .
A se motim?

Mmmmmniti ne. Glede eko afen imaš prav, res bodo delale kraval. So pa v manjšini, dvomim da bodo glede nukleark kaj dosegli.

Slovenija kakega večjega mrka ali redukcij električne energije ni doživela že desetletja. Mlajši od 30 let po mojem sploh ne vedo kako zgleda, če crkne elektrika, še posebej kaki jodlerji ali švabi. Prepričan sem, da bo normalen folk potem, ko se bodo začele redukcije, prekleto hitro prišel k pameti. Problem vidim predvsem v tem, da izgradnja nuklearke traja nekaj časa. Če začneš takrat, ko začne elektrike zmanjkovati, je že prepozno. Do začetka obratovanja te potem čaka par let gospodarske škode in sitnosti.

Kar pa se električnih avtomobilov tiče- prepovedati jih pač ne moreš, pa tudi smisla nima. Če bodo za potrošnike zanimivi jih bodo pač kupovali, pa nuklearke gor ali dol. Če bi jih na nek pameten način priključili v omrežje, bi lahko celo pripomogli k bolj učinkovitemu delovanju s tem, da bi zmanjšali razlike med osnovno in vršno močjo. Možna bi bila tudi večja izraba alternativnih virov. Ti trenutno zaradi svoje nepredvidljivosti niso preveč zanimivi, ker elektrike nimaš kam shraniti. Električni in pnevmatski avtomobili bi ta problem vsaj do neke mere rešili.

mataj je napisal(a):

Mmmmmniti ne. Glede eko afen imaš prav, res bodo delale kraval. So pa v manjšini, dvomim da bodo glede nukleark kaj dosegli.

Slovenija kakega večjega mrka ali redukcij električne energije ni doživela že desetletja. Mlajši od 30 let po mojem sploh ne vedo kako zgleda, če crkne elektrika, še posebej kaki jodlerji ali švabi. Prepričan sem, da bo normalen folk potem, ko se bodo začele redukcije, prekleto hitro prišel k pameti. Problem vidim predvsem v tem, da izgradnja nuklearke traja nekaj časa. Če začneš takrat, ko začne elektrike zmanjkovati, je že prepozno. Do začetka obratovanja te potem čaka par let gospodarske škode in sitnosti.

Kar pa se električnih avtomobilov tiče- prepovedati jih pač ne moreš, pa tudi smisla nima. Če bodo za potrošnike zanimivi jih bodo pač kupovali, pa nuklearke gor ali dol. Če bi jih na nek pameten način priključili v omrežje, bi lahko celo pripomogli k bolj učinkovitemu delovanju s tem, da bi zmanjšali razlike med osnovno in vršno močjo. Možna bi bila tudi večja izraba alternativnih virov. Ti trenutno zaradi svoje nepredvidljivosti niso preveč zanimivi, ker elektrike nimaš kam shraniti. Električni in pnevmatski avtomobili bi ta problem vsaj do neke mere rešili.

Se strinjam. Konc jambranja, čas je, da naša civilizacija razbremeni nafto kot edini vir energije in intermediatov. Bi elektrifikacija sprožila novo industrijsko revolucijo?

In spet bodo pri tem profitiral Arabci:) Si predstavljate orjaške solarne elektrarne v Sahari in morske pretočne in vetrne elektrarne namesto naftnih in plinskih terminalov, ki (brez raztovora!) neposredno napajajo tankerje, spremenjene v orjaške transporterje napolnjenih oz izpraznjenih akumulatorjev. ALi pa kar direktno, po kablih, do Kopra, kjer nastane ogromno skladišče baterij:)

Sicer bodo pa cene barvnih kovin ponorele...