Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Slovenci z umetno inteligenco čvekamo. Drugi UI dajejo za delat.
Strani: 1
sporočil: 2.155
"Podatki OpenAI kažejo, da je Slovenija med članicami EU na zadnjem mestu po deležu uporabe agentov v njegovih poslovnih orodjih."Simona, zapisala si nekaj podobnega, kot če bi Renault objavil podatke o prodaji svojih avtomobilov, ti pa bi iz njih sklepala o razvitosti celotnega slovenskega avtomobilskega trga. Zdi se, da se metodološke napake v takšnem sklepanju niti ne zavedaš.
Podatek, da je Slovenija zadnja v EU po deležu uporabe agentov v poslovnih orodjih OpenAI, namreč ne pove, koliko slovenska podjetja dejansko uporabljajo agente umetne inteligence, ampak zgolj, kako jih uporablja določen segment strank enega ponudnika. Še več, prikazani kazalnik meri delež ustvarjenih tokenov, ne pa deleža podjetij, ki uporabljajo agente.
Poznam kar nekaj arhitektov sistemov umetne inteligence in iz njihovih izkušenj izhaja precej drugačna slika. Pri razvoju poslovnih aplikacij se OpenAI pogosto niti ne uporablja, saj so lahko njegovi produkti za določene naloge tudi do desetkrat dražji od konkurenčnih. Anthropic je pri razvoju agentskih rešitev zelo uveljavljen, DeepSeek pa kljub določenemu tehnološkemu zaostanku zaradi bistveno nižjih stroškov pogosto ponuja ekonomsko racionalnejšo izbiro.
Naj navedem konkreten primer iz prakse: pri aplikaciji, ki deluje na iPhonu in Androidu, je izvajanje agentskih nalog z Anthropicom stalo približno 1.200 evrov mesečno. Po prehodu na DeepSeek enakovredno delo stane približno 50 evrov mesečno. To je 24-kratna razlika v stroških za primerljiv rezultat.
Prav zato podjetja, ki umetno inteligenco resno vključujejo v svoje poslovne procese, ne izbirajo ponudnikov po priljubljenosti njihovih blagovnih znamk, temveč glede na zmogljivost, zanesljivost in predvsem strošek opravljene naloge.
Iz podatkov enega ponudnika zato ni mogoče sklepati, da Slovenija zaostaja pri uvajanju agentske umetne inteligence. Morda zaostaja pri uporabi konkretnih produktov OpenAI, kar pa je povsem druga trditev.
Skratka, Simona, iz zelo omejenega podatka si izpeljala zelo širok sklep in ga povzdignila v alarmanten naslov. Pri gospodarskem novinarstvu bi pričakoval precej več metodološke previdnosti, predvsem pa razumevanje ekonomike tehnologije, o kateri pišeš.
Strani: 1
