Članek zelo dobro pokaže, kako podnebne spremembe vse bolj vplivajo na slovensko kmetijstvo in kako se povečujejo stroški zavarovanj ter odpravljanja posledic ujm. Poleg izboljšanja sistema zavarovanj bi morali več pozornosti nameniti tudi zmanjševanju tveganj.
To pomeni večjo diverzifikacijo kmetijstva in spodbujanje poljščin, ki bolje prenašajo sušo in vročino. Med njimi so tudi stročnice, kot so čičerika, bob, grah in leča, ki poleg večje odpornosti prispevajo k rodovitnosti tal ter predstavljajo kakovostno surovino za proizvodnjo rastlinskih beljakovin in fermentiranih živil z visoko dodano vrednostjo.
Slovenija že ima podjetja in znanje na področju fermentacije in alternativnih beljakovin. Morda je čas, da začnemo na kmetijstvo gledati nekoliko širše – ne le skozi subvencije in odpravljanje škode po ujmah, temveč tudi kot priložnost za razvoj novih, odpornejših in konkurenčnejših prehranskih verig.