Ko preberem nekaj stavkov, pogledam na vrh, kje sem.

Na portalu Finance.

Ok.

Še enkrat pogledam za vsak slučaj.

No, imel sem občutek, kot bi prišel na nek SDS portal.

Da ne bo pomote, Robertoja niti pod razno ne podpiram.

No, Janeza nekoč davno sem, danes pa tudi že dolgo ne več.

Sicer je človek volivec postavljen pred hudo dilemo.

Izbira je že znana in zelo klavrna.

Izbiraš med slabim in slabšim.

Manjše zlo ali večje zlo.

Marsikomu je potem logična izbira, da sploh ne gre volit.

Sicer zadeva ni nova.

Zanimivo, da se politiki, levi in desni ne vprašajo, kaj delajo narobe, da gre samo polovica ljudi volit.

Očitno polovica, ki ostane doma ne prepozna nobenega, kot dobrega.

Da greš volit zato, da nekoga obkrožiš, da voliš proti nekomu, je pa tudi popolna norost.

Še mimogrede okrog snemanja.

Vsak dan smo posneti na skoraj vsakem koraku v mestih.

Na različnih stavbah se bohotijo nadzorne kamere vseh sort.

In bile so tam že davno pred Golobom.

In tudi z Janšo nimajo nič.

Nikoli ne vemo, kdo upravlja s posnetki in kje se hranijo.

In tudi nikoli ne vemo, koliko krat dnevno smo posneti na javnih krajih.

No, danes, ko ima že vsak vsaj en telefon v žepu, no ne v žepu, ampak v roki, ne veš nikoli kdo koga snema.

Večina plebejcev na javnih mestih buli v te majhne zaslone.

Nikoli ne veš, če ima tudi vklopljeno kamero in snema okolico okrog sebe.

No telefon je še kar ok.

Danes za nekaj drobiža dobiš kamere v obliki gumba na srajci.

In ti gumbi je danes povsod in jih nihče ne opazi in niti ne pomisli na njih.

O kamerah v avtomobilih, ki so tudi zelo popularne ne bom pisal.