Vseeno moram stopiti v bran naši državi. Omenjeni koridor severno od naše države je bil zastavljen že z novo železnico Pontebanno (Videm - Trbiž) za hitrost 180 km/h, ki so jo Italijani pričeli graditi v sklopu obnove po furlanskem potresu leta 1976. Dokončana je bila leta 2000, torej lahko govorimo o skoraj polstoletnem projektu, ki je železniški koridor (dokončno) preselil nad našo severno mejo. Avstrija se je torej navezala na novo železnico in posledično tudi zahtevala premik evropskega koridorja na svoje ozemlje. Pričelo se je torej še globoko v času Jugoslavije, ko je bila Ljubljana - Maribor lokalna proga, vse je bilo usmerjeno v "bratstvo in jedinstvo" proti Beogradu, kamor pa se danes z vlakom sploh ne moreš več peljati. Zamuda je torej logična in razumljiva, vprašanje pa je, če bomo še kdaj uspeli zgraditi kakšno hitro progo proti Mariboru z evropskim denarjem.

Prihajam iz stroke in treba je priznati, da strateškega planiranja prometnih koridorjev v naši samostojni državi praktično ni in ga tudi ni bilo. Avtoceste smo zgradili po koridorjih, ki so bili zastavljeni v bivši jugi. Edini novi koridor je 3. os, za katero vidimo, da se premika po polžje. Na železnice smo pozabili in res je narobe, da posodabljamo počasne proge brez tehničnih rešitev, ki bi omogočile bistveno večje hitrosti. Gradnja novega tira do Kopra je v posmeh celi stroki in politiki, tako dolgo traja odkar smo se za to odločili in še ni narejeno. Državo smo zbirokratizirali do te mere, da bo vse samo še težje, saj je postavit nov koridor v prostor praktično nemogoče. Če začnemo zadeve spreminjati danes, bodo prvi rezultati vidni šele čez 30-50 let. Časovni doseg naših odločevalcev pa je največkrat omejen na mandat ali dva, žal!