Trgi so povedali svoje. Države živijo preko svojih zmožnosti in sedaj so penalizirane še z visokimi obrestmi. Zanka se je še malo bolj zategnila.
V tej situaciji je iluzorno pričakovati, da država zmanjša davke in prispevke.
Carine dodajo svoje, stagnacija tudi. Manjka samo še inlacija na ravni 3% in več letno, ki posredno ustvarja dodaten pritisk na javne finance.
ECB je spet v precepu: ali naj zniža obrestno mero ali ne. Posredno ima tudi vprašanje zvezo z vprašanjem donosa na obveznice.

Pa ravno inflacija je edina možna rešiteljica za nakopičen javni dolg, da je ta iz leta v leto realno manjši.

In če bo treba še povečevati obrambne izdatke, je za pričakovati samo še višjo inflacijo ob nizkih obrestnih merah ECB. Ter seveda ob živahnem tiskanju denarja.

Plačali pa bodo vse to skozi razvrednostenje svojih prihrankov seveda varčevalci.

Inflacija kratkoročno poveča davčne prihodke (kar je dobro), dolgoročno pa zjebe proračunsko stabilnost in prej ali slej povzroči dodatno zadolževanje po višjih obrestnih merah. Z zamikom pride do plačila zapitka in to rata drago.

Nazadnje smo to doživeli in se tolažlili, kako 25% inflacija je bila ok in še dobro smo jo odnesli. No, OM se je pri ECB in FED dvignila... pritisk na proračun se je povečal, zahodne države se zadolžujemo... in to dolgoročno očitno drago. Britanci so že na 5,5%. To je ogromno.

Obrestne mere na obveznice do 2,5% so ok, kar je več, povzroča dolgoročno nestabilnost.

Američani so se dolga leta zadolževali recimo po cca 2%, sedaj so na 3,5 do 4%, vendar primanjkljaj je sam že velik in vse večji, spirala vse globlja. Kaže, da že desetletja javnofinančno žrejo več kot pridelajo. In hkrati finančni konglomerati iz USA postajajo ekonomski lastniki države ter ni čudno, da diktirajo, kaj mora politično vodstvo narediti.