za kontekst, celotni letni proracunski prihodki so ranga 50 mrd eur, tako da gre tukaj za nekaj manj kot promil.

Glavni cilj danske vlade je dvigniti bralno kulturo, zlasti pa kompetence mladih, ker po tujem poročanju podatki OECD za Dansko kažejo, da približno četrtina 15-letnikov ni zmožna razumeti preprostih besedil. Vsak vložek v dvig bralnega razumevanja lahko pomeni izboljšanje kompetenc mladih, ki bodo ne nazadnje enkrat vstopili na trg dela.

Kljub temu, da je v zadnjem času sicer zaznati trend poenostavljanja - tudi npr. na portalu MMC imajo že podportal "Enostavno". V njegovem opisu MMC navaja: "Nekateri ljudje težje berejo.Toda vseeno želijo vedeti, kaj se okoli njih dogaja.Ti ljudje potrebujejo novice v lažje razumljivem jeziku. Takemu jeziku rečemo tudi lahko branje."

Primer vesti v lažje razumljivem jeziku: vest s svarili pred prevarami s paketi: www.rtvslo.si/enosta...eti/755288

Kar zadeva Dansko, pa bi se ta država z uvedbo ničelne stopnje DDV na knjige tudi bolj približala nordijski praksi; DDV na knjige na Finskem znaša 14 odstotkov, na Švedskem 6 odstotkov, na Norveškem pa so knjige oproščene DDV.

[alina]
Glavni cilj danske vlade je dvigniti bralno kulturo, zlasti pa kompetence mladih, ker po tujem poročanju podatki OECD za Dansko kažejo, da približno četrtina 15-letnikov ni zmožna razumeti preprostih besedil.

to se mi po grobem razgledovanju zdi v bistvu dobra cifra (moj vtis je, da je generalno stanje dosti slabse, ni pa ta vtis omejen specificno na dansko).

za slovenijo imam eno cisto konkretno pripombo: sola naredi ogromno za to, da bi mladim priskutila jezik. kajti "slovenscina" - to pomeni ze v osnovni soli zasipanje z zgodbami o tem, kdo vse se je zapil, obesil, koga je zastihal ali kako drugace je slo vse fkurac; in na to naj bomo ponosni.

(anekdota: imamo najemnike iz makedonije. v stanovanju, kjer so, so ostale knjigice za predsolske otroke. najemniki so navduseni, pravijo, da je to super nacin za ucenje slovenscine. med drugim ne nastopa to zgoraj.)

... sicer splosno: tehnoloska evolucija je pustila za sabo branje - video je toliko mocnejsi in preprostejsi signal, da nima sans. v trendu bodo pisani jezik obvladali samo se ai modeli; ze danes so neprimerno bolj pismeni od vecine populacije.

zdaj a to pomeni, da druzba izvaja samomor v kontekstu wittgesteinovega "meje mojega jezika so meje mojega sveta", ker bo v sestevku znala artikulirati in s tem pojmovati komaj se kaj - po moje ja, oziroma bodo na podlagi tega nastajale locnice, veliko globlje in manj premostljive od tega, ali so v drugi svetovni vojni zmagali nasi in kateri to so.

Kljub temu, da je v zadnjem času sicer zaznati trend poenostavljanja - tudi npr. na portalu MMC imajo že podportal "Enostavno". V njegovem opisu MMC navaja: "Nekateri ljudje težje berejo.Toda vseeno želijo vedeti, kaj se okoli njih dogaja.Ti ljudje potrebujejo novice v lažje razumljivem jeziku. Takemu jeziku rečemo tudi lahko branje."
Primer vesti v lažje razumljivem jeziku

hvala za tole, nisem vedel, da je pri nas v praksi.

[]
za kontekst, celotni letni proracunski prihodki so ranga 50 mrd eur, tako da gre tukaj za nekaj manj kot promil.

Branje je gotovo znak inteligence, moram priznati da sem v tem kontekstu v mlajših letih gotovo zaostal, potem kasneje nekaj nadoknadil, danes pa tudi komaj dohajam povprečje :)

Je pa danski trg, po tem kar pišeš, skoraj neskončno enormen (v bistvu skoraj težko verjeten), da so tako intelektualno napredni, oziroma ali so knjige tako zelo drage..

V SLO ti knjige ne prinesejo kaj dosti, v antikvariatih ti ponujajo bedo za odkup knjig ( par let nazaj sem imel en primer, da sem enaga dobesedno fehtal da mi je odkupil knjige, nazadnje sem mu jih kar nekaj šenkal ker nisem hotel, da gredo v smeti.
Tip se mi je pridušal, da mu lahko šenkam karkoli od tega, ampak on tega ne bo mogel prodati, ker ima tega na lagerju in nihče ne kupi.
Šlo je za SLO zbirko 100 romanov ( vsi slovenski pisatelji in pesniki in še kaj v tej ediciji). Žal, ampak mislim, da je s knjigami konec.

[0531Zavar]
Je pa danski trg, po tem kar pišeš, skoraj neskončno enormen (v bistvu skoraj težko verjeten), da so tako intelektualno napredni, oziroma ali so knjige tako zelo drage..

ne ne, vsi proracunski prihodki skupaj so 50 mrd, ne samo od knjig :)

[]
> [0531Zavar]
> Je pa danski trg, po tem kar pišeš, skoraj neskončno enormen (v bistvu skoraj težko verjeten), da so tako intelektualno napredni, oziroma ali so knjige tako zelo drage..

ne ne, vsi proracunski prihodki skupaj so 50 mrd, ne samo od knjig :)

to je pa že bolj razumljivo in pomeni, da tudi pri njih s knjigami ne bogatijo :)

[0531Zavar]
> Šlo je za SLO zbirko 100 romanov ( vsi slovenski pisatelji in pesniki in še kaj v tej ediciji). Žal, ampak mislim, da je s knjigami konec.

Najbrž gre za zbirko "Naša beseda" z začetka sedemdesetih let, ki zajema prek 90 v rdeče usnje vezanih knjig z deli slovenskih pisateljev in pesnikov. V starih časih je bila šala, da je kdo kupil te zbirke na metre, ker je na regalu v dnevni dajala tako dober vtis prestiža ;) www.antikvariat-vodn...a-92-knjig

"Sto romanov" je sicer tudi zbirka iz tistih časov, je pa v dveh izdajah (broširani in trdo vezani) prinesla dela svetovnih klasikov (www.antikvariat-vodn...135-knjig) Bonus so bile spremne besede.

Potem je obstajala še znamenita zbirka "Kondor", s slovenskimi in svetovnimi klasiki, začela je izhajati v petdesetih letih. Ta zbirka je bila v izboru ukrojena predvsem za šolsko mladino, ker je prinašala dela, ki so bila obvezno branje v šoli. Tudi pri tej zbirki so bile zelo dragocene spremne besede, kot orodje za prepoznavanje tipoloških vzorcev v literarnih delih, in kot pomoč pri kritični presoji oziroma interpretaciji književnih del. Včasih je bolj kot zdaj veljalo, da se je treba tudi razumevanja literature učiti, da za vse obstaja kontekst. sl.wikipedia.org/wik...rka_Kondor

In ko smo pri starih zbirkah, ne gre pozabiti zbirke za najmlajše "Čebelica", fantastične zbirke pravljic, pesmic, skratka literature za otroke, ki je prav tako začela izhajati v petdesetih letih. Tu je seznam izišlih del: www2.arnes.si/~osljh...#SLOVENSKA Pa na zbirko otroške in mladinske književnosti "Zlata slikanica" (npr. Kdo je napravil Vidku srajčico, Pekarna Mišmaš, Moj dežnik je lahko balon ...), "Zlata knjiga", zbirka "Sinji galeb" (Tajno društvo PGC, Pika Nogavička, Mali princ ...)

In k vsemu temu so pozneje založniki samo še dodajali različne zbirke, od npr. zbirke del Agathe Christie, Pet prijateljev, do zbirk "Lirika", "Nobelovci", pa "Bralec" www.modrijan.si/arhi...2008-2019) ...

Does it matter ?

Tule je že dolgo veljalo, da so ameri butci.

Dobili smo kapitalizem oz želeli smo ga.
Z njim pa tudi neumnost;)

Če je ljudem vse dano, se pač ne bojo učili.

Meni ni čisto jasno, kaj ni tu jasno.

In več kot je butcev, več možnosti za pametnejše.
Dokler si butci spet ne izvolijo svojega na čelo.
Čeprav glede na zadnjih 30 let pri nas, tudi dosedaj ni bilo presežkov.
Ampak ok Argentina, gremo lahko še dosti dalj v neumnosti ;).

[alina]
> [0531Zavar]
>> Šlo je za SLO zbirko 100 romanov ( vsi slovenski pisatelji in pesniki in še kaj v tej ediciji). Žal, ampak mislim, da je s knjigami konec.

Najbrž gre za zbirko "Naša beseda" z začetka sedemdesetih let, ki zajema prek 90 v rdeče usnje vezanih knjig z deli slovenskih pisateljev in pesnikov. V starih časih je bila šala, da je kdo kupil te zbirke na metre, ker je na regalu v dnevni dajala tako dober vtis prestiža ;) www.antikvariat-vodn...a-92-knjig

"Sto romanov" je sicer tudi zbirka iz tistih časov, je pa v dveh izdajah (broširani in trdo vezani) prinesla dela svetovnih klasikov (www.antikvariat-vodn...135-knjig) Bonus so bile spremne besede.

Potem je obstajala še znamenita zbirka "Kondor", s slovenskimi in svetovnimi klasiki, začela je izhajati v petdesetih letih. Ta zbirka je bila v izboru ukrojena predvsem za šolsko mladino, ker je prinašala dela, ki so bila obvezno branje v šoli. Tudi pri tej zbirki so bile zelo dragocene spremne besede, kot orodje za prepoznavanje tipoloških vzorcev v literarnih delih, in kot pomoč pri kritični presoji oziroma interpretaciji književnih del. Včasih je bolj kot zdaj veljalo, da se je treba tudi razumevanja literature učiti, da za vse obstaja kontekst. sl.wikipedia.org/wik...rka_Kondor

In ko smo pri starih zbirkah, ne gre pozabiti zbirke za najmlajše "Čebelica", fantastične zbirke pravljic, pesmic, skratka literature za otroke, ki je prav tako začela izhajati v petdesetih letih. Tu je seznam izišlih del: www2.arnes.si/~osljh...#SLOVENSKA Pa na zbirko otroške in mladinske književnosti "Zlata slikanica" (npr. Kdo je napravil Vidku srajčico, Pekarna Mišmaš, Moj dežnik je lahko balon ...), "Zlata knjiga", zbirka "Sinji galeb" (Tajno društvo PGC, Pika Nogavička, Mali princ ...)

In k vsemu temu so pozneje založniki samo še dodajali različne zbirke, od npr. zbirke del Agathe Christie, Pet prijateljev, do zbirk "Lirika", "Nobelovci", pa "Bralec" www.modrijan.si/arhi...2008-2019) ...

Vsaka čast za to analizo,
mislim da je šlo za tisto taprvo zbirko (tardeče knjige).
Skratka zelo kvalitetne knjige (tisk in platnice), vsebina pa očitno ne preveč zanimiva za povprečnega slovenskega bravca iz tistega časa, ki se je skozi OŠ prebil z naslednjim priročnikom:
www.dlib.si/details/...C-MTNDRXOE