Da si predstavljamo, kaj pomeni 1 MW. Celotna slovenska poraba se giblje nekje okrog 1.400 MW. V Sloveniji imamo približno 500 bencinskih črpalk. Če bi hkrati na vsaki črpalki polnili v povprečju le po dva taka avtomobila (kar v primeru kompletne elektrifikacije voznega parka sredi turistične sezone realnost - seveda nekje več, nekje manj), bi dosegali porabo, ki je blizu slovenski skupni porabi, ali precej več, kot je skupna kompletna proizvodnja naše največje elektrarne (NEK). Itak tudi omrežje ni temu primerno, pa tudi redki je bencinski servis, ki ima skupno priključno moč 1 MW in temu primerno dimenzionirano napajanje.

[FIN-156054]
Da si predstavljamo, kaj pomeni 1 MW. Celotna slovenska poraba se giblje nekje okrog 1.400 MW. V Sloveniji imamo približno 500 bencinskih črpalk. Če bi hkrati na vsaki črpalki polnili v povprečju le po dva taka avtomobila (kar v primeru kompletne elektrifikacije voznega parka sredi turistične sezone realnost - seveda nekje več, nekje manj), bi dosegali porabo, ki je blizu slovenski skupni porabi, ali precej več, kot je skupna kompletna proizvodnja naše največje elektrarne (NEK). Itak tudi omrežje ni temu primerno, pa tudi redki je bencinski servis, ki ima skupno priključno moč 1 MW in temu primerno dimenzionirano napajanje.

Skratka, pri nas se ne da, ni mogoče, not possible, to ne bo delalo.
2042: Kitajska realnost v vsaki vasi.

Najprej je treba razlikovati med moćjo in porabo. MW je enota za moč.

nima veze, njegov post je valid.

Vse lepo in prav, jaz bom pa še vedno proti električnim avtomobilom, ker nihče od teh super strokovnjakov in promotorjev baterijsko gnanih avtomobilov ne pove, kje bomo dobili dovolj elkektrične energije za proizvodnjo, hlajenje in gretje stanovanj v stolpnicah, ki jih je vedno več in še za pogon milijarde in več avtomobilov, itd. Skratka superpametnjakovičem gre samo za enkratni zaslužek, ne pa za ekologijo in reševanje planeta, saj že sedaj vemo, da je proizvodnja električnih avtov še bol ekološko sporna, kot proizvodnja klasičnih avtov. Skratka vsi promotorji električne odvisnosti človeka so v bistvu sebični zasluškarji in tlakovalci propada človeštva. Ves znanstveni človeški potencial so usmerili v prekleto elektriko, čeprav je znanstveno povsem jasno, da je električni pogon, kot osnovni pogon velika zmota in slepa ulica.

Včasih je bolje ne komentirati teme, ki je ne poznamo.

Cel kup novih baterij se pojavlja, vsaka poskuša rešiti kakšen problem baterij. Od moči, trajnosti, kapacitete, cenenosti materialov, nevžigljivosti, primernosti za množično proizvodnjo itd. itd. To je še en pogled. Še vedno pa ni jasno katera bo potegnila voz elektrifikacije avtomobilov naprej. Še vedno se stalno pojavljajo nove verzije, tako da je vsaka novost v nekaj mesecih že presežena. Zaenkrat še ni videti tiste čarobne kombinacije, ki bi lahko potegnila voz naprej.

Komu konkretno je to znanstveno jasno? Vam???

Kitajci gradijo elektrarne vseh vrst, omrežja, transformatorske postaje, elektroenergetske vode in povezave,.... Umeščanje v prostor ni problem. Pri nas pa traja umeščanje enega srednjenapetostnega kabla po več let, ene sorazmerno male HE (npr. Mokrice) več desetletij, da o kaki nuklearki sploh ne govorimo.

Če istočasno polniš 1.000 avtomobilov z enim MW moči, potrebuješ 1.000 MW razpoložljive moči sistema, MWh so odvisne od tega, kako dolgo polniš, v eni minuti z enim MW je to cca. 16 kWh. Vsa oprema mora biti dimenzionirana na konično moč.

Ah, saj se ve, kaj je potrebno, da se povleče voz naprej. To, da so električni avti ob enaki uporabnosti cenejši od bencinskih.

v ceno bo vkalkulirana izgradnja novega omrezja in dodatne produkcije elektrike. beri post zgoraj. lepo je razlozeno, da slo el. produkcija v velikostnem razredu energetsko pokrije trenuno porabo goriva v sloveniji za transport (domaci, tuji, tranzitni,...), ce vse ostalo izklopimo.

zdaj, tu vmes so seveda koraki, ampak do "koncne" elektrifikacije transporta je se dolga. vec manevrskega prostora imamo pomoje z racionalizacijo transporta, ampak tu trcimo ob "kdo bo men pamet solil" podjetnisko svobodo, ko je treba nujno histericno sibat sleperje (s cim, jebote, kako so se v tem kratkem casu spremenile potrebe cloveka, da je taka razlika na cesti?) sem in tja ter svobodo delavca / potrosnika, da se fura okol na job in potem spet mal okol na prostocasne aktivnosti, pa naroca ful nujno potrebno robo cez internet, pa "ko jebe car sharing in javni transport", to ni za slovenca.

[primvla]
v ceno bo vkalkulirana izgradnja novega omrezja in dodatne produkcije elektrike. beri post zgoraj. lepo je razlozeno, da slo el. produkcija v velikostnem razredu energetsko pokrije trenuno porabo goriva v sloveniji za transport (domaci, tuji, tranzitni,...), ce vse ostalo izklopimo.

zdaj, tu vmes so seveda koraki, ampak do "koncne" elektrifikacije transporta je se dolga. vec manevrskega prostora imamo pomoje z racionalizacijo transporta, ampak tu trcimo ob "kdo bo men pamet solil" podjetnisko svobodo, ko je treba nujno histericno sibat sleperje (s cim, jebote, kako so se v tem kratkem casu spremenile potrebe cloveka, da je taka razlika na cesti?) sem in tja ter svobodo delavca / potrosnika, da se fura okol na job in potem spet mal okol na prostocasne aktivnosti, pa naroca ful nujno potrebno robo cez internet, pa "ko jebe car sharing in javni transport", to ni za slovenca.

V vsem imaš prav. A jaz gledam z vidika končnega potrošnika, torej kupca in uporabnika avta. In tega v glavnem zanima, koliko avto stane in kako se bo lahko vozil z njim. OK, za Balkanca je še nekaj parametrov (npr. za Slovenca mora biti BMV, za Bosanca pa Mercedes), a v glavnem je to to. Torej me ne zanima, kaj vse vkalkulirajo v ceno. Kot me ne zanima, kaj je vkalkulirano v ceno telefona ali piva. Jaz kot neprilagojeni Balkanec bom kupil električni avto takrat, ko bo cenejši od bencinskega in bom lahko naredil z njim isto km. Pa seveda, ko mi bo obstoječi "umrl". Reševanje vprašanj glede omrežja pa raje prepuščam drugim.

To, da se delavci/potrošniki furamo na job, pa popoldne malo okoli, pa da naročamo stvari po internetu, to pa je krivda kapitalistov. Oni so vzpostavili ta sistem zato, ker so tako dobički višji. Težko bi od človeka pričakovali, da se bo odrekel vsem tem možnostim zaradi nekakšnega varovanja okolja. To bi lahko dosegli le tako, da bi te stvari naredili manj privlačne (npr. podražili), a potem bi se žal dobički zmanjšali. Kar pa ne gre, kajti dosegati moramo stalno rast...