Prav vsa prihvatizacijska lastninjenja od leta 1990 pa do danes se žal končajo s prodajo, kar dokazuje, da prihvatizatorji nikoli niso imeli namen dolgoročno upravljati in gospodariti v prihvatiziranih podjetjih, ampak je bil njihov edini namen na koncu prodaja in bogat izkupiček. Tudi pri Don Don gre za isti recept, zažrli so se prav do "kosti" v Mercator, kjer so na široko imeli zagarantirane prodajne police, spotoma pa so prihvatizirali še Mercatorjevo pekarno Grosuplje, bravo! Verjetno bi našli še kakšnega slovenskega krta, če bi se poglobili v "finski" sklad KJK. Pred kratkim, ko so prodajali Celjske mesnine se je odvijala podobna zgodba, ki trenutno stoji malo na hladnem, a tudi ta ohladitev verjetno ne bo večna, kot vsi ostali prihvatizatorski podvigi superuspešnih "gospodarskih" veleumov v Sloveniji.