Vsaj 90 % jih propade,kljub državnim spodbudam.Vse o zgodbi o Uspehu.

Iz prakse imam takšen primer. Dober sodelavec je slišal za subvencijo 7.000 eur, če ustanovi svoje podjetje. Zaradi subvencije se mu je mudilo in ni bil pripravljen spoštovati odpovednega roka dogovorjenega z zaposlitveno pogodbo, čeprav je bil za nas dragocen sodelavec smo se dogovorili za takojšen odhod. Ker je dal sam odpoved ni dobil odpravnine. Ustanovil je podjetje in ugotovil: ne dela več od 08,do 16,00 ure, ne more koristiti dopust, ne more iti na bolovanje. Vztrajal je kakšni dve leti, vmes se je zapletel s tujim parnerjem (ki mu je obljubljal nebesa!) še v eno neumnost in končal z 1,5 mio izgube v stečaju. Danes je ves nesrečen spet redno zaposlen (pa ne pri nas). Nauk te zgodbe pa je: nihče ne preverja in vrednoti kaj se dogaja s subvencijami? Zakaj danes so subvencije za zaposlovanje, če delavcev primanjkuje. Odgovor poznam: obstaja nešteto razvojnih parkov, tehnoloških institutov (po imenu),razvojnih agencij, nešteto zbornic itd. itd. Več ali manj vse vodijo diplomanti družboslovnih smeri (pa ne ekonomisti!). Danes se gospodje in gospe takšnih gopodarsko odvečnih in škodljivih institucij vozijo s službenimi električnimi avtomobili, rezultatov svojega dela ne pokažejo, ker jih nihče po rezultatih ne sprašuje. Cesar pa nič! Ker je tudi cesar takšna "razvojna" institucija.