Kako vrniti vrednost DELU in PAMETI?

Simona je ne tako dolgo nazaj pisala, da jo je strah, sedaj pa kar naenkrat slabo dela in je dobro plačana :)

Dober članek! Kdaj je monetarna politika v Evropi odrešila potrebo po reformah?Draghijev whatever it takes to preserve the Euro. Penzijsko reformo smo zamenjali za odstotno točko nižjo obrestno mero, reformo trga dela pa s tisoče ton natiskanega denarja.
In katera država je dejansko naredila resen premik? Grčija, ker so Nemci želeli odmontirati in preseliti tovarne v Nemčijo. In Grčija raste:) kaj pa Nemčija? Zadnjo resno reformo je naredil Gerhard Schröder pred 20 leti. In kakšna je rast? Nikakva. No, naši politiki so nam pa še prodali ta zlogasni francosko-nemški vlak, kot ultimativno potovalno izkušnjo. Lokomotiva je crknila. Hitrost potovovanja se zmajšuje, kondukterjev in strojevodij pa je vedno več. ibb.co/jkvmTw9

Od oka ene 35 tisoč ton po 500eur bankovcev. To je tisoč sleparjev, niti ne tako veliko :)

Od oka ene 35 tisoč ton po 500eur bankovcev. To je tisoč sleparjev, niti ne tako veliko :)

Vidim, da celo manj tam okoli 15 tisoč www.google.com/searc...e&ie=UTF-8

Pohvale za članek.

Tokrat gre avtorici moje priznanje za dober članek. Lepo predstavi en aspekt patologije globalnega postkapitalističnega sistema.
Kdor si želi poglobljenejšega analitičnega čtiva na to temo, priporočam Globalni minotaver od Yanisa Varoufakisa.

Ni zgolj monetarna politika. Ali fiskalna.

Politike, takšne ali drugačne, so odsev družbenih vrednot.

Kompleten zahod je v fazi prezrelega kapitalizma. Kjer si izmišljujemo produkte, ali storitve, katere nam korporacije skozi marketing, ki je danes bistveno bolj penetracijski skozi družbena omrežja, porivajo g smislu "morate imeti".

Nekaj primerov. Prvi iPhone je priletel na tržišče mislim, da leta 2007. Zdaj je katera iteracija? 16? 17? Leta 2008 sem kupil Samsung Galaxy S. Prva edicija. Letos je zunaj S24. Nova edicija v manj kot letu.

Avtomobili. Nekdaj se je ena verzija vozila proizvajala po 10 ali 15 let. Danes se menjavajo na 2 ali tri leta.

Oblačila. Včasih si si kupil obleko pa jo nosil. Danes punce na FB prodajajo oblekice s pripisom: "enkrat nošeno, cena 15€. Nova je 30". Ali pa čevlji. Čevlje si kupil. In ko se je peta obrabila si šolne odnesel k čevljarju. Pa žnidarji so znali kake hlače skrajšati, pa kiklo "not vzet"...

Bela tehnika. Prvi pralni stroj v hiši mojega deda, je bil prešvercan Candy iz Italije sredi 1960-ih. Laufal je, z nekaj rednega vzdrževanja, in babičino pazljivostjo, skoraj 40 let. Novi zdržijo 10. In imajo 47 različnih programov, nucaš pa 3.

Tehnologija je naredila dvoje. Strošek proizvodnje je šel navzdol, hkrati pa s tem napredkom začeli proizvajati kvalitativno bolj kurčeve izdelke. Temu ali Aliekspres ni vzrok. Je posledica.

Bill Maher temu reče "obsession with growth". In je res. Zakaj bi menjal telefon po 2 letih, če mi dobro služi? Zakaj bi menjal avto po 10-ih, če dobro služi? Ja moram ga. Ker sta sedaj narejena tako, da ju moram. Tako Danes podjetja služijo. Ker morajo vsako leto prodati več in zaslužit več. Za koga? Ja za delničarje. K tem se vrnem malo kasneje.

Stvari, ki so bile še 15 let nazaj produkt, in si ga kupil, in potem imel, so danes prepakirali v storitve. Software je tak primer. Včasih si kupil CD in to je bilo potem na tvoji polici. Danes je mesečna naročnina. Včasih ti je bilo vseeno, a je nova verzija. Če jo nisi res rabil, jo pač nisi kupil. Danes si jo prisiljen vzet, ali pa niti funkcionalnosti od prejšnjih nimaš na voljo. Še večji dizaster je cloud storage. Ali pa cloud computing. Pa za božjo voljo, pred 50 leti je mel Slovenijales na Dunajski računski center, kjer so se na IBM mainframe računalnikih obračunavale plače polovice slovenskih podjetij, in za to... kasiral po minuti. In mi smo kao izumili nekaj novega a ne?

Ampak vse živo so firme počele, kako končnega uporabnika oskubit za neke dodatne €, praviloma za reči, ki v resnici ne nosijo prav veliko ekstra dodane vrednosti.

Zato, da lahko prikažejo rast. Delničarjem. Ampak današnji investitor v nek biznis ni nekdo, ki bi od vložka pričakoval rento, se pravi nek donos. Ampak nekdo, ki gre v A, v upanju, da bo nekje ob poti našel suckerja, ki bo ta A kupil toliko dražje. In to čim hitreje. Današnji finančni trgi so "get rich quick" sheme.

Ko se na to vedejo še centralne banke, ki primarnim vpisnikom "carte blanche" povedo, da bodo odkupovale državne vrednostne papirje, le ti primarni vpisniki pa potem porivajo denar (iz riti potegnjen) kamorkoli, kjer bi vsaj približno dajalo nek donos, in si tam, kjer sva zdaj.

Ker je razlika. Omenil si pokojninsko in delovno reformo. Obe rabita 10 do 15 let da primeta. Delovna nekaj manj. Finančni trgi se pa "razburijo" čez noč. In jih je treba hitro pomiriti. Ker so nemirni. Ker trgi ocenjujejo. Ker trg najbolje ve.

Ja moj odgovor je... kar naj bo živčen. Kar naj bo nemiren. Naj naredi reformo. Naj se predela. Naj bo vzdržen, estonski... Naj bo švabska gospodinja. Mam le toliko kot sem zaslužil.

Ker ta s pomirjanjem finančnih trgov, in reševanja vsega živega z javnim denarjem, hkrati pa je kapitalist - delničar vsesvetovno najbolj glasen kako da je obdavčen... obenem pa pade večina bremena na folk.

Tržni kapitalizem je edina dobra ureditev (ne glede na siceršnjo politično). Ampak dokler bo ta tržni kapitalist mel upside zase, downside mu bo pa pokrila država, je.. okvarjen.

Nekaj takšnega ja.
Trgi grejo komot v 3pm v naslednjih parih letih.
Domsdajerjev mas polno :).

Malce se vprašam o eni premisi sicer zelo dobrega članka.

Namreč, po mojem mnenju ni poceni denar kriv, da so plače dobrih delavcev konvergirale k plačam slabih delavcev; še več, to ni svetovni problem, pač pa bolj slovenski, morebiti celo evropski.
Hkrati, zelo lahko rešljiv problem, če je to res vzrok za nemotiviranost celih družb, in nima npr. sistemska, družbena korupcija nič s tem.

Podobno, po mojem mnenju ni poceni denar kriv, da imamo npr. manko gradbenih, elektro, strojnih itd. inženirjev, ali pa medicinskih sester, zdravnikov; in spet, to ni svetovni problem, pač pa problem zahodnega sveta, da smo namesto v STEM panoge, otroke preusmerili v npr. pravo ali družbene vede.

Kar se pa tiče "poceni" potrošne robe, menim da se vsaj ceno da lahko manipulirat, pa naj bo to s trošarinami, davki na embalažo/odpadke, davke na ogljični odtis ipd.
To pa gotovo ne naslovi med vrsticami prebrane teze, da ker posamezniku niso več dosegljive dobrine, ki konkretno izboljšajo življenje, kot so npr. hiša, namesto tega posega po "poceni" potrošni robi. Vlak preferiranja mini dopaminskih maximumov namesto potrpežljivosti smo žal s pojavom družbenih omrežij zamudili, sedaj se te vzgibe da le usmerjati v npr. kaj bolj družbi koristnega.

[odvisnik]
Nekaj takšnega ja.
Trgi grejo komot v 3pm v naslednjih parih letih.
Domsdajerjev mas polno :).

Lep primer takega Casino kapitalizma, in to delniškega je.. Boeing.

Ko podjetje zmeče več cashlowa v share buyback programe, kot pa v R&D, ki bo pa še zagotavljal neke dolgoročne prihodke, ter s tem generiral dobičke za takratne delničarje, potem ti je lahko jasno, da je to zelo kratkoročna vizija. Ampak važno je da so stock indikatorji na ocenjenem targetu, da lahko CEO in board poberejo mastne bonuse.

...dokler ne začnejo letala padat z neba, in od letal odpadat deli, ki so slabo privijačeni...

Evo: ibb.co/6F6w7qL

Normiran graf gibanja Ameriškega BDP in delniškega indeksa DJIA, oboje kvartalno. GDP se je v 31 letih povečal za reciva 4,2x, indeks pa za 10x

Nikakor nisem doomsday-er, ampak meni to ne zgleda zdravo. Not healthy. for anyone.

Fenomenalni povzeter realnega stanja, ni kaj dodati - mladi brez motivacije, brez ciljev.. "Zahod" v sončnem zatonu.. prišli bodo vzhodnjaki, tisti rumeni in tisto malo zapečeni. Prevzeli bodo vajeti in potem bomo tisti bolj beli lahko spet trdo delali- kar naenkrat bomo spet motivirani.