Vse je obvezno in vse javno prihaja iz zasebnih zepov. Redistribucija. Kdor nima, ne more dat, kdor ima, naj da. In potem se vaja ponovi: socialni delavci tistemu, ki nic ni imel da bi dal, zdaj pravicnisko dajo. Kaj je solidarnost? Da dam revezu prostovoljno ali to, da mi drzava pobere in mu da, jaz pa si moram se enkrat doplacati? Ker imam. Najdajokmajo. Kaj je pravicnost in kaj je pravicnistvo?

Ampak, zakaj sedaj stokanje? Od Goloba, Serpentinska in Luke de La Lune ne mores drugega pricakovati. Ampak, kot kaze je to ljudem vsec. Zato ne razumem jedikovanja.
P.S.
Tudi meni je to vsec :)

Okrog tega je še toliko nejasnosti, da na Ministrstvu in vladi še sami nimajo pojma, kako bi zadevo uredili.

Kakorkoli, težko bo. Zelo težko.

DEMOGRAFIJA !!!

Najrej je treba ljudem vrniti zdravo pamet. Kaj je enako in kaj ni enako. Kaj je pravicno in kaj ni pravicno. Kaj je solidarnost in kaj ni solidarnost.

[FIN-454644]
Najrej je treba ljudem vrniti zdravo pamet. Kaj je enako in kaj ni enako. Kaj je pravicno in kaj ni pravicno. Kaj je solidarnost in kaj ni solidarnost.

zato, ker to nekje obstaja zapisano, samo izbrskat je treba?

BOB LETA 2022

"Imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. A mislim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu."
Dan Podjed, antropolog

BOB DNEVA

"Če je Golobova vlada ob nastopu mandata obljubljala depolitizacijo ključnih organov nacionalne varnosti, dogodki iz zadnjih dni ne kažejo ravno v to smer."
Denis Čaleta, strokovnjak za varnostna vprašanja
09.december 2022
www.vecer.com

MISEL DNEVA

Kolikor bolj bo Gibanju Svoboda spodrsavalo na spolzkem terenu, toliko bolj se bo šibila njena hegemonija v koaliciji in zaupanje javnosti vanjo. Njeni volilci pa se seveda ne bodo selili k Janši in Toninu.
Jana Krebelj, komentatorka Primorskih novic
Torek, 13.december 2022
www.primorske.si

BOB DNEVA

"Mislim, da je bil prostor osebne svobode takrat v osemdesetih mnogo večji, kot je danes, ko vendarle na vsakem koraku vlada neka cenzura ali avtocenzura."
Boris Petkovič, filmski režiser
14.december 2022
www.vecer.com

MISEL DNEVA

Možje z vplivom včasih stopajo po robu in včasih zgrmijo čez rob. Včasih se spreobrnejo in postanejo naravovarstveniki ter sadijo drevesa. Včasih gradijo šole in zdravstvene domove in plačajo zdravljenje v tujini obolelim otrokom. Včasih pa ostanejo zgolj na svoji strani
Alenka Penjak, novinarka Primorskih novic
Sreda, 14.december 2022
www.primorske.si

BOB DNEVA

"Ljudje, ki so med predvolilno kampanjo imeli odgovore na vse tegobe zdravstva, gospodarstva, socialnih politik in drugih družbenih izzivov, so velik del tega preprosto pozabili. Odgovorov se ne spomnijo več."
Darinka Pavlič Kamien, podjetnica in komunikatorka
Sreda, 15.marec 2023
www.vecer.com

BOB DNEVA

"Večji ko so dobički za tiste pri koritu, večja tveganja si privoščijo, bolj arogantni in pogoltni postajajo."
Darja Kocbek, novinarka
Torek, 21.marec 2023
www.vecer.com

MISEL DNEVA

Zdravstvo zaradi morebitnega prenosa denarja iz enega v drugi žep ne bo nič bolj učinkovito, čakalne vrste nič krajše, podatka, ali se bo račun s 35 evri na glavo sploh izšel, pa tudi še nimamo.
Jana Krebelj, novinarka Primorskih novic
Četrtek, 13.april 2023
www.primorske.si

MISEL DNEVA

Privlačimo se in skupaj živimo ne zato, ker smo enaki, temveč ker smo različni, in ta različnost, tudi včasih sovraštvo, je potencialno v dialektičnem smislu največja kvaliteta vsake družbe, družine, države in naroda.
Ivan Novak, skupina Laibach
Petek, 14. april 2023
www.primorske.si

BOB DNEVA

"Odpravljanje revščine upokojenk in upokojencev ni mogoče z nespoštovanjem pokojninske zakonodaje in s sloganom 'vsi imamo enake želodce', dokler ni socialne kapice ali določenih za vse enakih prispevkov."
Tanja Fajnik Milakovič, novinarka
Petek, 21. april 2023
www.vecer.com

BOB DNEVA

»Imate ljudi, ki so si v tranzicijskem obdobju spretno skovali kapitalske dobičke, sesuli podjetja, spravili delavce na ceste, danes pa se igrajo socialne storitve.«
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec
Sobota, 13.maj 2017
www.vecer.com/bob-dneva

»Kjer mislijo vsi isto, ne misli nihče!«
(A. Debeljak)

DOMSKA OSKRBA

Glede na vse tiste upokojence in varovance domov upokojencev, ki imajo zelo nizke pokojnine je potrebno vedeti, da ne glede na to, je potrebno plačati domsko oskrbo v polni ceni. Posebej pa je to problematično za vse tiste, ki so nepokretni, saj so za njih stroški še višji, kot pri drugih. Ko nekdo zaradi različnih okoliščin ne zmore več, potem se breme prenese na družinske člane ali otroke. Kolikor še to ne zadošča, potem je na vsrti nepremičnina ali drugo premoženje, saj se žal višina oskrbe ne ozira na prejete pokojnine, tudi če te ne zadoščajo za preživetje skozi mesec. Potrebno je pregledati še vse stroške, ki se lahko prilepijo na mesečno oskrbo, od toalete, do papirja, do kopanja in do raznih priboljškov, ki jih mora na koncu nekdo plačati. Morda se bo vse to razrešilo v neki drugi državi, v neki drugi parlamentarni demokraciji, v neki drugi dimenziji, da ne govorimo o pomanjkanju empatije do vseh, ki so postavljeni pred te preizkušnje. Pa so vsi govorili o oblikovanju posebnega zavarovanja in celo ustanovitve posebne zavarovalnice, kar naj bi razrešilo vse te skrbi...

BOB DNEVA

"Slovenija je bogata država, vsakdo bi moral ali zaslužiti za dostojno življenje ali pa imeti pokojnino, s katero bi lahko dostojno živel."
Peter Svetina, varuh človekovih pravic
Četrtek, 18. maj 2023
www.vecer.com

A so pri nas zavarovalnice ucinkovite? S en zakelj brez dna.

ZZZS

ZZZS v letu 2022 zagotavljal nemoteno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar s primanjkljajem prihodkov nad odhodki, ki pa ga je pokril z lastnimi viri
23. januar 2023 Novinarska konferenca

Ocena finančnega poslovanja ZZZS v letu 2022 (gradivo)

Obvestilo o naknadni spremembi višine primanjkljaja prihodkov nad odhodki ZZZS v letu:

ZZZS je leto 2022 zaključil s primanjkljajem prihodkov nad odhodki v višini 109,2 milijona €. Izkazan primanjkljaj se v celoti krije iz lastnih virov, in sicer iz ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Financiranje velikega razkoraka med rastjo prihodkov od prispevkov (7,2 %) in odhodkov (15,1 %) v letu 2022 je bilo zagotovljeno s proračunskimi sredstvi za delno kritje nekaterih odhodkov (le za eno leto in brez sistemskega financiranja naraščajočih odhodkov, ki so predvsem posledica odločitev izven ZZZS in nezadostnih izvirnih prihodkov ZZZS) in z lastnimi viri ZZZS iz naslova presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let.

Primanjkljaj je nižji od javno predstavljene januarske preliminarne ocene (novinarska konferenca z dne 23. 1. 2023) za 24,1 milijona evrov, in sicer zaradi usklajevanj z Ministrstvom za finance glede evidentiranja nekaterih odhodkov za nadomestila plače (bolniški stalež) v breme državnega proračuna namesto v breme ZZZS. Posledično so tudi odhodki ZZZS za nadomestila plače nižji od januarske ocene.
www.zzzs.si/o-zzzs/l...-porocilo/
www.zzzs.si/?id=126&...6C0047B208

MISEL DNEVA

Če združiš dve vreči denarja in ne izboljšaš nadzora nad izvajanjem storitev, samo omogočaš tistim, ki so se že sedaj nekontrolirano napajali iz tega bazena denarja, da se bodo iz še večjega bazena napajali še bolj nekontrolirano.
GABRIJEL ŠKOF, predsednik uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica d.d
Primorske novice, 24.maj 2017
www.primorske.si

MISEL DNEVA

Zdravstvo zaradi morebitnega prenosa denarja iz enega v drugi žep ne bo nič bolj učinkovito, čakalne vrste nič krajše, podatka, ali se bo račun s 35 evri na glavo sploh izšel, pa tudi še nimamo.
Jana Krebelj, novinarka Primorskih novic
Četrtek, 13.april 2023
www.primorske.si

Ja. Zgube in proracun pa pokrivajo marsovci. Nic iz nasih zepov.

DOMSKA OSKRBA - II.

Glede na vse tiste upokojence in varovance domov starostnikov, ki imajo zelo nizke pokojnine je potrebno vedeti, da je ne glede na to, potrebno plačati domsko oskrbo v polni ceni. Posebej pa je to problematično za vse tiste, ki so nepokretni, saj so za njih stroški nege in morebitnega zdravljenja še višji, kot pri drugih. Ko nekdo zaradi različnih okoliščin ne zmore več, potem se breme prenese na otroke ali druge družinske člane. Kolikor še to ne zadošča, potem je na vrsti zastava nepremičnine ali drugega premoženja. Tako se višina oskrbe v domu upokojencev ne ozira na prejete pokojnine, tudi če te ne zadoščajo za preživetje skozi mesec. Potrebno je pregledati ter v ceno vračunati še vse stroške, ki se lahko prilepijo na mesečno oskrbo, od toalete, do papirja, do kopanja, zdravstvene nege in do raznih priboljškov, ki jih mora na koncu spet nekdo plačati. Ob vsem tem se lahko vprašamo, kaj vse bo to pomenilo uveljavitev novega obveznega zavarovanje, ki bo poleg na novo preooblikovanega zdravstvenega prispevka, dodobra načel naše denarnice, prihranke ali naše s strani občinskega ali državnega proračuna zaželjene nepremičnine...

ZASTAVA NEPREMIČNINE & Co.

"Cenovna dostopnost do pomoči starejšim se torej v Sloveniji že vrsto let poslabšuje. Če znesek, ki ga plačajo uporabnik in drugi zavezanci, ne zadošča za pokritje stroškov storitve, se razlika krije iz proračuna občine ali državnega proračuna, vendar mora v tem primeru uporabnik zastaviti svojo nepremičnino (če je njen lastnik), občina pa lahko iz njegove zapuščine zahteva povračilo zneska, plačanega za institucionalno oskrbo. Takšna ureditev vsekakor predstavlja veliko breme za državljane,"...

NOVO OBVEZNO ZAVAROVANJE & DOLGOTRAJNA OSKRBA

Novo zavarovanje: Tisti z višjimi plačami boste prispevali več

Tisti z višjimi plačami boste prispevali več kot tisti s povprečno ali minimalno plačo. Nova dajatev se nam obeta s prvim januarjem 2025.

Slovenija bo do konca prve polovice tega stoletja znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva, piše v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi (DO), ki ga je pred tednom dni sprejela vlada. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca gre za največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih.

Ureditev področja dolgotrajne oskrbe (DO) je vsekakor nujna, potreb bo vedno več. Projekcije kažejo, da bo leta 2030 starejših od 65 let že skoraj četrtina prebivalstva. Leta 2055 naj bi bilo v tej starostni skupini skoraj 32 odstotkov prebivalcev Slovenije, leta 2100 pa nekaj več kot 31 odstotkov. To se odraža tudi v koeficientu starostne odvisnosti (razmerje med populacijo v starosti 65 let in več ter populacijo v starosti 15-64 let). Čez deset let naj bi bil indeks staranja v Sloveniji več kot 200, kar pomeni, da naj bi bilo prebivalcev starih 65 let ali več dvakrat toliko kot otrok mlajših od 15 let.

Pričakujemo torej lahko, da bomo v starosti kar nekaj let življenja preživeli odvisni od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Trenutna ureditev je slaba, imamo premalo postelj v domovih za starejše, premalo finančnih sredstev za pomoč na domu in pomanjkanje kadra.

Trenutna ureditev veliko breme za državljane
V Sloveniji so zdravstvena nega v institucionalnem varstvu, patronažno varstvo in paliativna oskrba, v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, dostop do socialnega dela storitev kot so nastanitev in prehrana oziroma oskrbni dan v domovih za starejše in storitve pomoči družini na domu, pa je odvisen od dohodkov uporabnika in njegovih družinskih članov. "Cenovna dostopnost do pomoči starejšim se torej v Sloveniji že vrsto let poslabšuje. Če znesek, ki ga plačajo uporabnik in drugi zavezanci, ne zadošča za pokritje stroškov storitve, se razlika krije iz proračuna občine ali državnega proračuna, vendar mora v tem primeru uporabnik zastaviti svojo nepremičnino (če je njen lastnik), občina pa lahko iz njegove zapuščine zahteva povračilo zneska, plačanega za institucionalno oskrbo. Takšna ureditev vsekakor predstavlja veliko breme za državljane," piše v predlogu zakona.

Kaj prinaša nova ureditev?
Po novem bo dostop do storitev dolgotrajne oskrbe preprost in na voljo vsakomur, ne glede na to, od kod prihaja in koliko si lahko v življenju privošči, je ob predstavitivi predloga zakona poudaril minister Maljevac. Predlog po njegovih besedah širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju. Zakon predvideva naslednje pravice: status oskrbovanca družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. Med dodatnima storitvama, ki jih predvideva zakon, sta še storitev e-oskrbe in ohranjanje samostojnosti.

Leta 2025 se nam obeta novo zavarovanje
Pri tem je pomembno financiranje; iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence. Financiranje naj bi se začelo z januarjem 2025. "Tisti, ki imamo večje plače, bomo prispevali več kot tisti s povprečno ali minimalno plačo," je napovedal minister. Za tiste, ki so zaposleni in delodajalci hkrati, pa bosta padla dva odstotka.

Poudarek je na nečelu solidarnosti, kar pomeni, da za varno starost vsak prispeva v skladu s svojimi ekonomskimi zmožnostmi in koristi pravice iz DO v skladu s svojimi potrebami.

Po pomoč na center za socialno delo
Maljevac je dejjal, da bodo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo predstavljale velik napredek glede na zdajšnji sistem, v katerem zdaj prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, ob tem pa ljudje ne vedo, katere pravice jim pripadajo in na koga se lahko obrnejo. Po ministrovih besedah gre po novem za izenačitev pravic med institucionalnim varstvom in oskrbo na domu. Tako bo šel uporabnik na vstopno točko, kjer se bo pogovoril in informiral, sledila bo ocena prek izkušenega orodja, na podlagi katerega bo dobila obseg ur, ki ji bodo pripadle. "Vstopne točke bodo na centrih za socialno delo (CSD), kar je po našem mnenju in mnenju strokovnjakov tisto pravo mesto. Tam bodo vsi dobili informacije na enem mestu, oseba bo deležna svetovanja, informiranja, pripravil se bo osebni načrt, seznanili se bodo z uveljavljanjem pravic, vodenjem postopkov in dobili bodo podporo." Po besedah ministra v centrih ne bo potekalo zgolj ocenjevanje, ampak se bodo tam tudi intenzivno ukvarjali s tistimi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.

To so pravice, ki jih prinaša predlog zakona

Oskrbovalec družinskega člana:
Predlog predvideva, da bo sedanji družinski pomočnik postal oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače. Omogoča tudinjegovo odsotnost za 21 dni in v tem času bo na voljo nadomestna oskrba za uporabnike storitev. Pravica omogoča tudi možnost nudenja pomoči dvema osebama hkrati, v tem primeru pa bo dohodek za 50 odstotkov večji.

Oskrba na domu
Na področju oskrbe na domu pa predlog predvideva enak dostop za vse ne glede na kraj bivanja, financiranje iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, obseg oskrbe na domu pa bi znašal od 20 do 110 ur na mesec. Oskrbo, ki jo trenutno dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, bodo lahko po novem dobivali tudi v okviru oskrbe na domu.

Dolgotrajna oskrba v instituciji
Če je treba trenutno za dom upokojencev prispevati iz lastnega žepa, po uveljavitvi zakona ne bo več tako. “Po novem je usmeritev zakona odložitev odhoda v institucijo oziroma omogočiti vsakemu, da živi v tistem okolju, kjer želi. Socialna oskrba je pravica vsakega državljana,” je pojasnil Maljevac. Dodal je, da se krepi tudi nabor storitev in storitev dnevnega varstva, kar pomeni, da bo oskrba, ki jo dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, enaka oskrbi na domu.

Denarni prejemek
Med pravicami je tudi denarni prejemek, torej aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno je namreč ta ureditev dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili.

E-oskrba
Nadalje se uvaja storitev e-oskrbe, ki temelji na pametni tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom ali mobilnim telefonom neformalnega oskrbovalca. Ta storitev deloma rešuje kadrovske težave, nudi pa predvsem večji občutek varnosti uporabnikov, je navedel Maljevac. Pravica bo namenjena vsem, razen tistim, ki so v instituciji. Cilj vsega tega je oddaljevanje odhoda v dom. Uporabniki bodo ob sebi imeli posebno zapestnico, v primeru ogroženosti pa bodo lahko pritisnili na gumb ter poklicali na pomoč.

Pravica, ki je prav tako nujna, so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Gre za storitve, ki jih izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci in kineziologi.

Časovnica uveljavljanja sprememb bo postopna, je poudaril minister. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.
www.zurnal24.si/slov...vec-408255
www.zurnal24.si/slov...ila-408126

BOB DNEVA

"Naš obstoječ sistem med zadnjimi v Evropi stroške dolgotrajne oskrbe prelaga na svojce, kar povzroča dodatne krivice, stiske in negotovost tako pri starejših kot pri mlajših generacijah."
Denis Sahernik, predsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
Petek, 7.julij 2023
www.vecer.com