Kake nebuloze se tu piše. Za primer mobilnosti se daje Lihtenštajn s celotno površino ene od največjih slovenskih občin.
V Sloveniji je pa realnost, da je 80% služb v Ljubljani in okolici, 20% ljudi pa tam dejansko živi.
Javna prometna infrastruktura je pa dejansko enaka kot 100 let nazaj.

Kako gre že oni vic, pride Japonec v Maribor na železniško postajo, pa tam vpraša, koliko časa pa vozi vlak v Koper? Pa mu odgovorijo, da 5 ur. On pa nazaj odgovori, opa, Slovenija je pa še večja kot Japonska.

Krasno, za primer ste dali Lichentstein, davčno oazo površine 160 km2, državo, ki približno 30x več uvozi kot izvozi. Državo, ki ima približno 36.000 prebivalcev pa še približno 17.000 zaposlenih, ki prihajajo iz Avstrije ali Švice. Slovenija ima, hvala Bogu, razpršeno prebivalstvo, na ta način ohranja kulturno in naravno dediščino in zdravo kmečko pamet. V Sloveniji še tam, kjer bi železnica lahko povezovala, torej na osi Madžarska-Maribor-Ljubljana-Italija ni ustrezne povezave. Izven te osi železnica niti ne pride v poštev, pogosto tudi avtobusi ne. Pravzaprav, ne vem v čem je problem razen vsiljenih in izumljenih problemov v izvotljenih glavah evropske in slovenske birokracije.

In recimo, Tokijska podzemna železnica se nahaja na področju od Radovljice do Celja. In prideš na cilj hitreje kot po Ljubljani z Mestnim prometom. Ko zračunašvse, pa si hitreje z avtom tako po Ljubljani kot iz podeželja. Iz Kranja v Ljubljani do službene zgradbe kdaj v manj kot 25 minutah. Hitreje kot kdaj Ljubljančan z mestnim. Dokler ni urejene osnovnega kakovostnega javnega prevoza, so take primerjave kot v članku povsem neprimerne. Treba je izenačiti tudi drugo stran. Potem bi vsak v primeru menj stresnega in hitrejšega prihoda v službo takoj zamenjal. Ne bi bilo treba nobenih korenčkov in palic. Do takrat panas bo nekdo vedno žejne peljal čez vodo.

Takšno skropucalo od prispevka lahko napiše nekdo, ki sedi v pisarni v Ljubljani in ne vidi dlje od svojega nosu !!!

En velik kup neresnic in norosti.

Za spremembo situacije bo morala država ogromno narediti.

In se bojim, da s te moke ne bo kruha.

Dokler bo Nomago in podobni dobivali milijone evrov subvencij, da vozijo prazne avtobuse si lahko zeleno politiko nekam vtaknete. Milijarde boste dali spet za vozlišča, ki ne bodo uporabna. Birokracije je že zdaj preveč. Peš cone so, kot da bi bile za sprehajalce psov, prazne in sterilne. Raje predlagajte spremembo 200 let starih železniških prog pa bo malo bolje. Subvencije in biorokratsko navlako pa ukinite, ker ubijajo taksiste in prosti trg. In zganjajo en neskončen teror.

[OgnjenAnto]
V Sloveniji je pa realnost, da je 80% služb v Ljubljani in okolici, 20% ljudi pa tam dejansko živi.

Res me zanima od kje takšna trditev? Imaš kakšne podatke za to?
Tale članek ima precej drugačne podatke, čeprav 134k oz. 112k neto še vedno pomeni da se cca 13% vsega delovno aktivnega prebivalstva (če predpostvimo da v tej številki ni študentov ipd.) vozi na delo v Ljubljano (a hkrati kar velik del z območja ŽOLP), po SURSu je pa skupaj cca 245k neto delovno aktivnega prebivalstva :
ljubljanainfo.com/no...-ljubljano

Na grobo je prej 45% delavcev izven Ljubljane, 55% jih tu živi, poleg vseh ostalih članov družbe (po SURSu, cca 290k).
Za celotno območje ŽOLP nisem šel seštevat.

Čez palec bo samo ŽOLP verjetneje 2 miljardi € ali več, dvotirnost za taktni promet pa vsaj še 1 miljardo. Ali so cca 3 miljarde upravičena investicija v to, da dobršen del delovnega prebivalstva (ugibam, a rekel bi vsaj tretjina za območje ŽOLP, in čez čas upam da tudi na kaki drugi relaciji pride prav) lahko koristi zanesljiv, pogost (15min) javni potniški promet, namesto da se gužva z avtomobili, onesnažuje zrak, znižuje svojo lastno produktivnost in inovativnost zaradi stresa tega tipa vožnje?
Jaz bi rekel, da skoraj ni bolj pametno zapravljenega denarja, tudi če ne upoštevamo ostalih članov družbe.

Eni temu pravite "grda, grda, zelena agenda", enim nam morda gredo na živce parkirišča namesto dreves in ceste polne avtomobilov namesto koles.
Ampak dokazano je pa predvsem to, da se produktivnost in inovativnost voznikov avtomobilov niža, da so stroški izgradnje infrastrukture zaradi razpršene poselitve (morda nesprejemljivo) visoki, in da zaradi bolezni dihal boleha ali umira vedno večje število evropejcev.
Dvomim da lahko podobne učinke pripišemo drugim random subvencijam naše države gospodarstvu.

Razpršenost poselitve je lahko v precejšnji meri stvar ekonomike gradnje.
Pač stanovanja niso poceni, oz raje dosegljiva. Z primerninmi cenami, ne govorim le z Ljubljano, bi rešili marsikateri problem razpršene gradnje.
Sam bi raje gradil v manjsem mestu, pa bi me start prišel, zemlja plus komunalc, 25 proti cca 60.
Ravno včeraj sem opazoval sosednji hrib, poln hišk oz zidanic, kjer si je dosti družin tako resilo stanovanjski problem. Manjse mesto pa je odaljeno ca 8km.
S stališča infrastrukture in njenega vzdrževanja bi rekel totalen fail. Ampak zaenkrat gre, pa še krajina je poseljena, namesto da raste gozd :).

[hostamox]
S stališča infrastrukture in njenega vzdrževanja bi rekel totalen fail. Ampak zaenkrat gre, pa še krajina je poseljena, namesto da raste gozd :).

Več kot poslušam o tem, bolj razumem, da ni vse črno ali belo.
Npr., na faksu so nas učili tudi o amortizaciji gospodarske javne infrastrukture, pa računsko sodišče nikoli ne preverja bilanc občinske ravni do te mere, da bi se dejansko vlagalo v posodobitve infrastrukture. Izgube vode naj bi bile pri nas ogromne, verjetno tudi onesnaženost s komunalnimi odplakami, ...

Ko vidiš da se ne drži stvari, zapisanih v zakonodaji, jaz gotovo ne želim udrihati po družinah, za katere je bila edina možnost, da so si na bližnjem hribčku uredili dom.

Če pa bi se držalo zapisanega, in seveda ne bi bilo toliko lokalnih šerifov, potem pa seveda - bi tudi jaz morda podpiral dražji komunalni prispevek ali celo prepoved gradnje "kar vsepovsod". Predvsem pa bi podpiral (oz
kljub temu podpiram) konec plačevanja prevoza na delo.

Že dolgo pa ne kupim da razpršena gradnja pripomore k urejenosti krajine, menim da so za kaj takega predvsem zaslužni kmetje in se podcenjuje njihov trud. Ali drugače, mogoče bi bilo bolje da ta krajina ne bi bila poseljena in uporabljena za kmetijstvo (ali gozdarstvo).

Hribček, ki ga opisujem je bil že prej naseljen; v nekem pogovoru sem izvedel, da so ponavadi na takih slabših območji ziveli t.. viničarji, ki so imeli določen odpustek pri davkih. Gre se za vinogradniško območje, tudi drugače bi tam stale zidanice oz. v preteklosti manjši hramčki cca 20do 25 m2, trenutno pa je dovoljeno cca 35 ali 50 m2.
Infrastruktura se je gradila s samoprispevki, lastnim delom. Vprašanje pa je kako bo, ko poteče amortizacija.Čeprav zna bit to še dolgo.>Poznam dva primera, ko v sicer omejenem obsegu koristijo vodovod, ki je star cca 70 do 80 let.
V naši KS, ki je precej razpršena dajo na zimo do 20k za pluženje s tem da je proračuna cca 80k. Tako, da je kaka investicija povezana s tem ali je sneg in koliko :).

Kolikor poznam imajo vse države odpustek pri prevozu in to bo verjetno naslednja stopnja.
Trenutno gre bruto v dohodnino, kasneje pa bo ta znesek pač olajšava pri izračunu.
Ker prevoz, vseeno ima neko ceno, ki je neločljivo povezana z delom.
Sedaj je politično vprašanje kaj bo prej ali plačilo za malico in odmor ali prevoz na delo. Vse skup bo najbrž prehudo, podobno kot nepremičniski davek. Niti ne vem ,kaj bi pridobili s tem.

[hostamox]
Sedaj je politično vprašanje kaj bo prej ali plačilo za malico in odmor ali prevoz na delo. Vse skup bo najbrž prehudo, podobno kot nepremičniski davek. Niti ne vem ,kaj bi pridobili s tem.

Osebno menim da je to predvsem stvar razmišljanja, kulture.
Npr. nekateri prilagajajo naslov prebivališča zato da dobijo večji dodatek za prevoz, ali se med seboj organizirajo in hodijo skupaj. Potem si počasi vsi mislimo, da če on "goljufa", zakaj ne bi še jaz (navadno pri kaki drugi stvari).
Verjetno si tega nihče ne bi mislil, če bi to bila olajšava/dvignjena splošna olajšava za vse.

Posledično sam menim, da bi s tem malce na "pozitivno" obrnili razmišljanje, kulturo (podobno kot default opt-in, namesto opt-out pri darovanju organov ipd.).

Malica je itak podobna stvar, saj se lahko razlikuje od delodajalca do delodajalca, če pogledaš kolektivne pogodbe raznih sektorjev v javni upravi, se razlikujejo tudi tu.

Da ne bo pomote, vse kar menim je, da sistema malo po malo vodita do napačnega razmišljanja ljudi. Gotovo pa sta obe zadevi potrebni, ker so plače preveč obdavčene in se posledično uporabljata kot korektiv, kar pa spet ne bi bilo težko rešiti.

[MatevzGroboljsek]
> [hostamox]
> Sedaj je politično vprašanje kaj bo prej ali plačilo za malico in odmor ali prevoz na delo. Vse skup bo najbrž prehudo, podobno kot nepremičniski davek. Niti ne vem ,kaj bi pridobili s tem.



Osebno menim da je to predvsem stvar razmišljanja, kulture.
Npr. nekateri prilagajajo naslov prebivališča zato da dobijo večji dodatek za prevoz, ali se med seboj organizirajo in hodijo skupaj. Potem si počasi vsi mislimo, da če on "goljufa", zakaj ne bi še jaz (navadno pri kaki drugi stvari).
Verjetno si tega nihče ne bi mislil, če bi to bila olajšava/dvignjena splošna olajšava za vse.

Posledično sam menim, da bi s tem malce na "pozitivno" obrnili razmišljanje, kulturo (podobno kot default opt-in, namesto opt-out pri darovanju organov ipd.).

Malica je itak podobna stvar, saj se lahko razlikuje od delodajalca do delodajalca, če pogledaš kolektivne pogodbe raznih sektorjev v javni upravi, se razlikujejo tudi tu.

Da ne bo pomote, vse kar menim je, da sistema malo po malo vodita do napačnega razmišljanja ljudi. Gotovo pa sta obe zadevi potrebni, ker so plače preveč obdavčene in se posledično uporabljata kot korektiv, kar pa spet ne bi bilo težko rešiti.

Črt tule dosti piše o čričkih in mravljicah. Tudi sam sem podobno razmišljal kot ti, tam do ene 30.
Na žalost ali srečo je druzba in ljudje v njej sila raznolika in je težko uvajat neke spremembe od zgoraj dol, čeprav bi bile v najboljši veri.
Dejstvo je, da imaš določene ljudi, sisteme, ki jim trenutno stanje odgovarja in bojo te ugodnosti probali zadržati čimdlje.
Moraš vedet, da razmišljanje ljudi ni nikoli napačno in da je le to izraz preteklih spoznjanj.
Goljufanje je le izraz za nelegalno pridobivanje premoženjske koristi, imaš pa vseprevečkart primere, ko je goljufanje čisto legalno; poznano pod izrazih kot znajdu se je, uči se da ne boš rabil delat, reševanje stvari prek vez, politike itn.

Tako da neko spreminjanje od zgoraj navzdol, gre lahko le silno premišljeno, t.i. umetnost vladanja, če nočeš večjih preobratov.


Pri prevozih bi lahko za začetek uvedli kapico.
Drugače pa je že trenutno,kolkor vem, to omejeno na višino javnega prevoza, če ta obstaja. In skupna vožnja je npr oblika javnega prevoza :)

[hostamox]
Pri prevozih bi lahko za začetek uvedli kapico.
Drugače pa je že trenutno,kolkor vem, to omejeno na višino javnega prevoza, če ta obstaja. In skupna vožnja je npr oblika javnega prevoza :)

Prav zanima me, kako bo tale karta "Slovenija" vplivala na zdajšnji sistem, če ne bo to ravno to kar si predlagal.
tl.finance.si/901278...ijaNemcija

Povsem zgleden kompromis :)

[MatevzGroboljsek]
> [hostamox]
> Pri prevozih bi lahko za začetek uvedli kapico.
> Drugače pa je že trenutno,kolkor vem, to omejeno na višino javnega prevoza, če ta obstaja. In skupna vožnja je npr oblika javnega prevoza :)



Prav zanima me, kako bo tale karta "Slovenija" vplivala na zdajšnji sistem, če ne bo to ravno to kar si predlagal.
tl.finance.si/901278...ijaNemcija

Povsem zgleden kompromis :)

Pun sam ideja , ko govno vitamina:).

Se je že en prej slikovito izrazil.
Mogoče bo vlada dobila nekaj nazaj od poviškov plač v JS :)
Gospodarstvu je itak vseeno.

[hostamox]
Infrastruktura se je gradila s samoprispevki, lastnim delom. Vprašanje pa je kako bo, ko poteče amortizacija.Čeprav zna bit to še dolgo.>Poznam dva primera, ko v sicer omejenem obsegu koristijo vodovod, ki je star cca 70 do 80 let.
V naši KS, ki je precej razpršena dajo na zimo do 20k za pluženje s tem da je proračuna cca 80k. Tako, da je kaka investicija povezana s tem ali je sneg in koliko :).

Sam nisem ravno optimističen:
www.eureau.org/resou...-2021/file
Graf 14, poglavje 3.6, graf 25, 27, druga tabela v aneksu