Dosti enostranski prikaz situacije. Prevozniki smo gospodarska in ne lukrativna dejavnost. Torej upoštevamo ekonomijo. Dokler nas stranke sprašujejo le po ceni in času dobave, nas višji stroški nabave ali uporabe prevoznih sredstev odvračajo od nabave takšnih vozil. Spomnite se nabave bistveno dražjih tovornih vozil na pogon z UNP, nekateri so jih kupovali, ker je bil UNP nekaj cenejši, v Nemčiji pa še cenejša cestnina, za cestnino je EU ugotovila, da je v nasprOtju s predpisi, UNP pa se je podražil za večkratnik. Da ne govorimo o temu, da ni ustreznih prodajnih mest za UNP in napajanje z elektriko gnanih tovornjakov z dosegom približno polovice delovnega dne voznika! Prevoznike ne zanimajo subvencije, ki so praviloma MILOST države in praviloma rušijo trg, ekonomijo, prevoznike zanima realen prevozniški trg z enakimi pravicami in dolžnostmi. Vendar, dokler 150.000 evrov vreden kamion naložen s 25 tonami blaga prevaža prevoznik po enaki ceni na km kot ljubljanski taksist, je to problem trga in najbrž nelojalne in samouničujoče konkurence. Se pa obzorja s pomanjkanjem voznikov že jasnijo, žal in izven dosega pameti prevoznikov.