No, gospod Avbelj rahlo pretirava. Iz Ljubljane je direktna povezava na Dunaj, je pa popoldanska in mogoče manj primerna. In kot dobro izobražen pravbnik bi lahko umsko dojel vozni red, ker obstaja še en vlak, zgodaj zjutraj, 5:05, pri katerem se prestopi v Gradcu. Podobno se mi zdi neprimerno jamranje da po 12 uri ni vlaka v Ljubljano, odperljal mu je namreč ob 11:45.
Če bi pa bil kaj gajsten, bi si pa kupil torbo za kolo in bi bil rešen vseh problemov z rezervacijami za kolo, saj v Avstriji ne moreš na RJ vlak brez rezervacije, pa še malo mest za kolo je na njih. Podobno se kolo ne da peljati na vlakih TGV ali ICE v Nemčiji. Pameten popotnik si pač kupiu ali naredi torbo za kolo, ni težka, ni draga in problem prevoza je rešen, paziti je potrebno le na velikost. Tudi za največja kolesa, okvir 54, ni problem.

Je pa vprašanje za 1M€, zakaj se na večini lokalnih vlakov SŽ med Ljubljano (tudi Jesenicami) in ZM lahko prevaža kolo, na enakih vlaki med ZM in Mariborom pa ne, pa so na štajerskem koncu bolj prazni.

O hvalčjenju avstrijski kolesarskih poti pa samo to, kot zaprisežen kolesar še nisem nobene kolesarske poti v AT uspel prekolesariti v celoti, sem vedno raje zavil na vzporedno cesto..., recimo Dravska, recimo Alpe Adria, ali Mu-Benetke skozi Avstrijo. S svojimi stezami se prav trudijo zaviti okoli vsake štale, seveda gori in doli po ravni dolini.

G. Avbelj, pri nas imate tudi zanimiv pojav. Tujci kolesarijo po glavni cesti, s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, medtem ko teče nedaleč stran idealna kolesarska pot. Nemalokrat sem to opazil.

Resda smo v označbah marsikje slabi, ampak na netu in drugje najdeš dandanes vse info o varnih kolesarskih poteh v Slo. In domači kolesarji dobro obvladajo poti.

(Na Hrvaškem je še precej slabše vse skupaj, kar se tiče kolesarjev... njih kolesarska kultura je na psu... najbolj zgrožen sem, ko se nekateri, zlasti tujci, lotevajo prekolesariti Jadransko magistralo... mali mio raznih vozil šviga mimo nekih nadebudnih kolesarjev, otovorjenih s kovčki. Resda nimajo Hrvati na ključnih točkah poti, primerne za kolesarje, ampak očitno norih kolesarjev zlepa ne zmanjka...
... ni gora nora, ampak oni, ki gor za vsako ceno rine...)

(Sicer pa ne vem , koliko ekonomično se vam zdi vlagati v železniško infrastrukturo pri 2 mio prebivalcih, pri čemer imamo 1,2 mio vozil v tej državi. No, če bi jaz šel kolesariti na Dunaj še s 4 kolegi, bi prosil petega, da nas zategne z večjim kombijem do Dunaja. Vsak bi mu dal 60 eur - za benz in prevoz in rešeno. No, se pa strinjam, da je trea tudi take avanture, kot ste jo izkusili, probati... vsaka lastna izkušnja šteje.)

(Na Hrvaškem je še precej slabše vse skupaj, kar se tiče kolesarjev... njih kolesarska kultura je na psu... najbolj zgrožen sem, ko se nekateri, zlasti tujci, lotevajo prekolesariti Jadransko magistralo... mali mio raznih vozil šviga mimo nekih nadebudnih kolesarjev, otovorjenih s kovčki. Resda nimajo Hrvati na ključnih točkah poti, primerne za kolesarje, ampak očitno norih kolesarjev zlepa ne zmanjka...

sva sla s kolegom po jadranki svojcas, bila so se relativno sveza povojna leta in manj prometa, vendar... bolj kot sva pazila in se umikala ob stran, bolj so naju razni osebni, kombiji in kamioncki tiscali se dlje ob rob, kar je bilo zlasti fajn tam, kjer je bila cesta vsekana v skalo.

na postankih so domacini rekli okej, mogoce res riskirata do splita, ampak nikar do dubrovnika, ne bosta prezivela, tu nihce ne jebe kolesarjev, oziroma vsi jih jebejo.

potem sem dobil soncarico in ne vem, kako tocno je slo, kolega pa pravi, da je bilo super, ker sem vozil amo tamo in so se naju vsi izogibali.

To lahko rešimo samo tako, da v ustavo zapišemo pravico do kolesarjenja!

Resno pa me zanima, ali ne bi bilo v poplavi other people's denarja, ki ga častimo davkoplačevalci EU, možno najti kaj za izgradnjo kolesarskih poti med Mursko Soboto in Koprom?
To bi bilo bolj koristno kot večina za lase privlečenih projektov zapravljanja EU denarja.

[]
G. Avbelj, pri nas imate tudi zanimiv pojav. Tujci kolesarijo po glavni cesti, s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, medtem ko teče nedaleč stran idealna kolesarska pot. Nemalokrat sem to opazil.

Če misliš kot idelano kolesarsko pot tisto iz Je-Ratečam se motiš. Sem enkrat probal in dejal da nikoli več, 18% klanci po ravni dolini.... Tako da se raje peljem po glavni cesti do odcepa za Krmo/Mojstrano, oziroma počivališča malo pred odcepom.

Resda smo v označbah marsikje slabi, ampak na netu in drugje najdeš dandanes vse info o varnih kolesarskih poteh v Slo. In domači kolesarji dobro obvladajo poti.

Kakor kateri, se pa v kolesarsku družbi marsikaj razve. Na žalost je pa pogosto stanje na stranskih cestah slabše kot na starih glavnih, ki imajo AC alternativo. Recimo Razdrto-Koper je prava poezija miru, ki ga motijo samo motoristi. Vsem pristašem kolesarskih poti bi pa zaupal to, da v Franciji med mesti nisem zasledil kolesarskih poti, a vendar je kolesarjenje poezija, običajno je na robu dovolj širok pas, zlasti v klanec, navzdol pa itak gre obočajno hitreje (ali pa skoraj) kot avto...

(Na Hrvaškem je še precej slabše vse skupaj, kar se tiče kolesarjev... njih kolesarska kultura je na psu... najbolj zgrožen sem, ko se nekateri, zlasti tujci, lotevajo prekolesariti Jadransko magistralo... mali mio raznih vozil šviga mimo nekih nadebudnih kolesarjev, otovorjenih s kovčki. Resda nimajo Hrvati na ključnih točkah poti, primerne za kolesarje, ampak očitno norih kolesarjev zlepa ne zmanjka...

To je splošen pojav, bolj ko greš na jug ali vzhod slabša je kultura, zato em tam ne mika. Imajo pa Hrvati eno mesto, ki je kolesarsko povsem neprimerno, kdor na verjame naj gre kolesarit na Reko. Predvsem sem pa zasledil, da Slovenci stalno rinejo na morje prekop Delnic, obstajajo pa veliko lepše poti preko čabra ali Gerovega preko Crnega Luga na Gornje Jelenja, skoraj nič prometa nato pa fenomenalni spust v Bakar.... ali pa proti Crikvenici ali Reki

... ni gora nora, ampak oni, ki gor za vsako ceno rine...)

(Sicer pa ne vem , koliko ekonomično se vam zdi vlagati v železniško infrastrukturo pri 2 mio prebivalcih, pri čemer imamo 1,2 mio vozil v tej državi. No, če bi jaz šel kolesariti na Dunaj še s 4 kolegi, bi prosil petega, da nas zategne z večjim kombijem do Dunaja. Vsak bi mu dal 60 eur - za benz in prevoz in rešeno. No, se pa strinjam, da je trea tudi take avanture, kot ste jo izkusili, probati... vsaka lastna izkušnja šteje.)

Tukaj se pa absolutno ne strinjam, čar kolesarjenja je ravno to, da pustiš avto doma, sem probal take variante s kombije, pa mi je bolj všeč neodvisnost javnega prevoza.... Kombi varian, po možnosti takšnih da vozi prtlčjago, se poslužujejo le "ne"kolesarji, sedaj v glavnem električarji.... Sam raje pri +70 pobiram komplemnte na starodobnem "ne"električnem cestnem biciklu.

Prepričanost mnogih Slovencev da je SLO popek sveta me vedno znova preseneča.

Bistvo je v organizaciji na vseh nivojih in po celotnem teritoriju. Domačini se pri nas še kar bolj ali manj znajdemo, ko pa si kot ujec v tuji državi pa podpore kot so jo deležni npr. v Avstiji ni nikjer. Prepuščen si sam sebi. Toliko o infrastrukturi, ki bi morala zajemati tudi vse to zraven samega vrtenja pedal. Polna usta hvale na lokalnem nivoju a samo dokler župani za svoj projekt dobijo občinski in včasih celo državni denar, a mimo tega niti Evra. Nikjer enotne strategije od vrha navzdol in na spremljajoče aktivnosti. Samo kot se vsak sam zase znajde.

[]
> (Na Hrvaškem je še precej slabše vse skupaj, kar se tiče kolesarjev... njih kolesarska kultura je na psu... najbolj zgrožen sem, ko se nekateri, zlasti tujci, lotevajo prekolesariti Jadransko magistralo... mali mio raznih vozil šviga mimo nekih nadebudnih kolesarjev, otovorjenih s kovčki. Resda nimajo Hrvati na ključnih točkah poti, primerne za kolesarje, ampak očitno norih kolesarjev zlepa ne zmanjka...


sva sla s kolegom po jadranki svojcas, bila so se relativno sveza povojna leta in manj prometa, vendar... bolj kot sva pazila in se umikala ob stran, bolj so naju razni osebni, kombiji in kamioncki tiscali se dlje ob rob, kar je bilo zlasti fajn tam, kjer je bila cesta vsekana v skalo.

na postankih so domacini rekli okej, mogoce res riskirata do splita, ampak nikar do dubrovnika, ne bosta prezivela, tu nihce ne jebe kolesarjev, oziroma vsi jih jebejo.

potem sem dobil soncarico in ne vem, kako tocno je slo, kolega pa pravi, da je bilo super, ker sem vozil amo tamo in so se naju vsi izogibali.

:)

Pozicija vskodnevnega kolesraja v Ljubljani mi pove, da samo najjačji ostaju :)

[0531Zavar]

Pozicija vskodnevnega kolesraja v Ljubljani mi pove, da samo najjačji ostaju :)

In še nikoli ni bilo toliko kolesarjev na cestah v Ljubljani. Ali smo ljubljančani strašno "jaki", ali pa logika ne drži. Sam v glavnem ne vidim kakšnih nadnaravnih preprek za kolesarjenje v Ljubljani, zadnje mesece (nekakšen kolesarski kongres) se je situacija vidno izboljšala, jaz vidim edino oviro v pešcih sredi mesta. In je bolje iti malce naokoli, recimo čez Prule na Vič in ne skozi Center....

Vidiš, tu sva si različna. Jaz ne maram voziti po obremenjenih cestah, niti tam, kjer pride vozilo (tovornjak) redkeje (Koper - Razdrto) in ti švigne mimo z s 75 km/h do 100 km/h... ni dober občutek.

Raje vozim tam, kjer se vozi vozilo na cestišču do max. 60 km/h... (čeprav je malo več klanca)...

... ker če me kako vozilo oplazi s svojim delom pri npr. 80 km/h, ko me za en klinc prehiteva, si v riti.

Ti kar vozi po takih cestah... imaš tudi avtodome, ki jih vozijo s 80 km/h na pol slepi 75-letniki... za one stranske ceste s klanci do 15% je treba imeti električnega hibrida, da kaj uživaš na daljšo turo, ja to je res... zato pa obstaja e-hibrid z manjšo baterijo.

Gora ni nora, ampak oni lahkomiselnež, ki gre tam v coklih... pa ti kar potuj s konjsko vprego (slovensko železnico) in še naprej kolesari, kjer šibajo mimo z 90 km/h.

... dovolj je enkrat... in potem je finito vse bolj ali manj.

Ampak, glej, vsak dela, kar želi.
(Na Hrvaškem je en kup lepih poti ob slovenski meji, ki so malo obremenjene z vozili... sicer pa je meni 50 km dnevno vrh glave:) )

Še tole dodam:
Železnic se v zgornjih komentarjih nismo lotili.
Verjetno zaradi vdanosti v usodo.
Namesto resnih sprememb (ki so lahko tudi poceni), država investira v drugi tir, ki ga potrebujejo samo Madžari, Slovaki in delničarji predimenzionirane Luke Koper.

[]
Vidiš, tu sva si različna. Jaz ne maram voziti po obremenjenih cestah, niti tam, kjer pride vozilo (tovornjak) redkeje (Koper - Razdrto) in ti švigne mimo z s 75 km/h do 100 km/h... ni dober občutek.

Na stari cesti KP-Razdrto je tovornjak izjema za lokalno rabo.

Raje vozim tam, kjer se vozi vozilo na cestišču do max. 60 km/h... (čeprav je malo več klanca)...

Jaz pa raje vozim po cestišču kjer meni leti preko 60 km/h (no, glede na leta samo še navzdol.

... ker če me kako vozilo oplazi s svojim delom pri npr. 80 km/h, ko me za en klinc prehiteva, si v riti.

Nesreča nikoli ne počiva, ampak potem je bolje ležati doma, pa še postla je eden od najnevarnejših krajev, saj največ ljudi umre v postelji.

Ti kar vozi po takih cestah... imaš tudi avtodome, ki jih vozijo s 80 km/h na pol slepi 75-letniki... za one stranske ceste s klanci do 15% je treba imeti električnega hibrida, da kaj uživaš na daljšo turo, ja to je res... zato pa obstaja e-hibrid z manjšo baterijo.

Človek kolesari iz športnega nagiba, torej si ne pomaga z mehanskim dopingom. Pravkar sem prekolesaril iz Innsbrucka do Vittoria Veneta preko Brenerja, v Avstriji po cesti, v Italiji malo po cesti, malo po lepi trasi Dolomitske železnice v deželo Kadore (Beneški fantje, Rdeči cvet/Kadore). In ti moram priznat več kot 80% "kolesarjev" se je posluževalo dopinga in oviralo normalno vožnjo. V klanec bi prehitevali po ravnem pa cijazili s 25 km/h, še navzdol si nevešpčneži ne upajo spustiti 30 na uro. Skratka žalostno, kako se ljudje radi dopingirajo. Samo opomba, lani smo kolesarili preko Slovenije po gozdnih poteh, in glede na heterogenost skupine, se je za nekatere el. kolo prav obneslo. Načelno mora pa živ človek skrbet za kondicijo, začne se pa s tem, da se ne prevažaš do kolesarske steze z avtom. (primer proti Kr. Gori)

Gora ni nora, ampak oni lahkomiselnež, ki gre tam v coklih... pa ti kar potuj s konjsko vprego (slovensko železnico) in še naprej kolesari, kjer šibajo mimo z 90 km/h.

Me ne moti, dokler so to redki dogodki, kakor na cesti Razdrto-Koper, oziroma skoraj na vsej trasi od Vrhnike (z izjemo Postojne, ki se ji pa moder kolesar itak izogne, le kje?).

Ampak, glej, vsak dela, kar želi.
(Na Hrvaškem je en kup lepih poti ob slovenski meji, ki so malo obremenjene z vozili... sicer pa je meni 50 km dnevno vrh glave:) )

In kar poznam kolesarjev tvojega ranga (se pravi 50 km/dan) se vsi vozite ob Kolpi med Osilnico in Petrino in dale... po slovenski strani, po asfaltiranem kolovozu preko Sv. Ane, na desnem bregu pa idealna cesta na kateri srečaš v slabi uri cela dva avtomobila....

Pa še ena prigoda iz mojega pohodništva v okolici Launburga na mji med Sp. Saško in Schleswig-Holsteinom. V bližnjih splavnicah (Schiffshebewerk Lüneburg/Scharnebeck) sva z ženo občudovalo to velikansko dvigalo, zraven pa par kolesarjev tvojega ranga. Midva sva bila peš, a ne boš verjel v Lüneburgu sva bila pred kolesarjema, ki sta skoraj izgubila oči, ko smo se srečali v hotelu (in eni najboljših restavracij do sedaj) na ŽP. To so kolesarji tvojega kova, gospod je vozil celo e-bik.

Sicer imam pa kup znancev/znank, nekateri so bolj vešči, drugi manj vešči kolesarji in se človek pri nekaterih čudi, zakaj doživijo skoraj živčni zlom če se slučajno znajdemo na cesti. Sto ljudi, sto čudi. Ampak kljub temu da smo večinoma +70 noben ne uporablja mehanske potuhe. To je pač znamenje pomanjkanja volje... Bolje malo počasneje brez dopinga, kot hitreje na doping.

[0531Zavar]
Prepričanost mnogih Slovencev da je SLO popek sveta me vedno znova preseneča.

Sploh Ljubljana. Domoriodci tam so prepričani, da so od samega boga poslani v ta center sveta.
V resnici bolj zahojene prestolnice ne srečaš zelo daleč naokrog. Celo JV ne EU prestolnice dajo precej bolj svetovljanski občutek (Sarajevo, Beograd). O raznih Dunajih in Budimpeštah itak nima smisla izgubljati besed s primerjavo.

Ko zagledaš železniško in avtobusno postajo v Lj. In potem, ko ob čudnih urah/dnevih iščeš odprto trgovino ali vsaj lokal, pa lokalni transport, nabor destinacij z letališča... sploh ni res bistveno drugače kot v kakšni Sežani ali Sevnici.

Na ICE vlak v Nemčiji lahko daš kolo, seveda s karto in rezervacijo. Nizozemska ima isto, v času rush hour zjutraj in popoldan so kolesa na vlakih prepovedana. Še to, če je koles na vlaku toliko kot je za to predvidenih mest, te pač ne spustijo gor.

Je pa res, da vlaki na Nizozemskem vozijo na 15 min, pri nas pa je problem, če zamudiš, ker je naslednji šele naslednji dan.

[info24]
Na ICE vlak v Nemčiji lahko daš kolo, seveda s karto in rezervacijo. Nizozemska ima isto, v času rush hour zjutraj in popoldan so kolesa na vlakih prepovedana. Še to, če je koles na vlaku toliko kot je za to predvidenih mest, te pač ne spustijo gor.

Pozabi na prevoz kolesa na ICE vlakih, za naslednjih 8 dni (več nisem preverjal) vse zasedeno iz Mu v Berlin.
To da te na vlak brez rezrvacije ne spustijo sem videl tudi pri nas. Načelno se pri nas ne da niti kupiti karte za kolo na blagajni, kajšele rezervirati. In 27 maja zvečer (menda zadnji vlak iz Divače ni pobral družine s kolesi...., pa bi se z malo volje dalo zložiti tista 3 kolesa.

Francija povsem drug svet, vsi valki razen TGV jemljeo kolesa brezplačno kadarkoli. Problem za slovenske "kolesarje" je le to, da tam izven naselij še nisem videl kolesarske steze, vsaj ne vregiji Auvergne-Rhone-Alpe kakor tudi ne v Provance-Alpe Cot d'Azur in ne v regiji Languedoc blizu meje s omenjenima dvema. Še na kolesarske meke prelazi Galibier, Lautare, Telegraph, Col de Mort, kakor celoten Vercors kjer kolesarjev megoli ni nobene kolesarske steze, ki jih eden od forumašev silno pogreša.

Je pa res, da vlaki na Nizozemskem vozijo na 15 min, pri nas pa je problem, če zamudiš, ker je naslednji šele naslednji dan.

Vprašanje je relacija, dvomim da na vseh vozijo na 15 minut. Tudi v Avstriji vozijo tipično S-bahn vlaki na uro ali manj, toda na določenih relacijah temu ni tako. idi se peljat iz Schwarzacha-St-Veith v Kützbuhl.

Nekajkrat sem se peljal s precej hitrim vlakom na relaciji Trst-Benetke.
Vozi vsako uro. Do zdaj se mi je vedno zdelo, da sem praktično sam na vlaku (skoraj).

[0430ABAKU]
Nekajkrat sem se peljal s precej hitrim vlakom na relaciji Trst-Benetke.
Vozi vsako uro. Do zdaj se mi je vedno zdelo, da sem praktično sam na vlaku (skoraj).

Med Trstom in Benetkami (Santa Lucia) res vozijo vlaki vsako uro. To so regionalni vlaki ki potrebujejo 2h 5min za razdaljo 115 km (po drugih 153 km). Prav hitri pa niso, ker imajo precej postaj z dolgim postankom. In proga iz Benetk na vzhod je ena od rekih prog kjer vlaki niso hitri (niti znane Freccie) v modernem smislu. Stran www.rome2rio.com/it/...e-Centrale navaja da se ista pot opravi z osebnim avtom v 1h 35min (sam sicer dvomim v ta podatek, ker vem da je precej gneče in zastojev v Benetkah samih. Sicer pa vozijo počasni "regionalni" vlaki v Sloveniji (IC) na podobni razdalji (Mb-Lj po železnici 157 km) 1h 50 min, nekaj več kot Fracciarosa med Benetkami in Trstom. Potniški pa precej podoben čas 2:45 min. Niso pa vlaki v urnem taktu.

Na sploh je v srednji Evropi težko najti hitri vlak, res hitro se potuje po Franciji in Španiji. Avstrija je bolj tuga, samo an koridorju Dunaj Linz so vlaki malce hitrejši, skromnih 230 km/h (imajo kompletno napačen koncept vlakovnih garnitur in pretežke lokomotive). Nemške "hitre" proge so pa razred zase. Iz Munchna v Nurmberk (kjer sem v okolici trenutno) vozi opevani ICE večino časa skromnih 130 km/h. Tudi iz Mu v Hamburg ni nobene visoke hitrosti, nekaj lt nazaj je potovalna hitrost komaj presegala 100 km/h. Nekako velja, da TGV v Franciji vozi ravno tako hitro po navadnih progah kot ICE po hitrih.