Hmmmm, ta gospod je delal izračun pavšalno za celotno Evropo.

Ampak tako pavšalno pač ne gre.

Nekatere države ga iz Rusije rabijo več druge manj.

No, kdo bo zapiral industrijo in katera tovarna bo prva?

Le kdaj bo nekaterim kapnilo, da Evropa rabi Ruski plin in nafto in zaradi tega ne bo vojna v Ukrajini nič krajša ali daljša.

...najbolj pošteno bi bilo, da začnejo z zapiranjem plina nemški volilci in aktivisti, ki so podpirali zapiranje jedrskih in premogovnih elektrarn in njihovi politiki, ki so gradili cevi do Rusije....pri nas in širše pa vsi, ki so proti frackingu domačega plina, proti novi jedrski in ki bi zapirali Šoštanj....menim, da je to dober zaćetek in bi se že kar nekaj poznalo pa še njihove prazne glave bi se malo ohladile...
...je pa to odlična priložnost za pospešitev gradnje nukleark in uvajanja novih tehnologij v obliki SMR....želim, da smo zraven

Industriji, ki samo svinja po Sloveniji, se je treba odpovedati, njen "zanemarljiv" prispevek k BDP-ju pa nadomestiti z izdajo dolgoročnih državnik obveznic. Hkrati je potrebno otroke prepričati, kako nesebično skrbimo za njihovo prihodnost.

ja to je pa čista cvetka in zmagovita kombinacija hehe....sončnice in toplotne črpalke...butalec na n potenco... (nekako še razumem kombinacijo klima naprav, elektrobojlerjev in sončnic čez poletje in v veliko bolj sončnih državah kot je to španija, grčija, avstralija, kalifornija, arizona, egipt itd...)

je pa res, da se obračunsko knjigovodsko zelo izplača....veliko boljše kot depozit na banki...v tem primeru je pa zmagovita kombinacija...ampak je samo vprašanje časa koliko časa bo še to, ker na koncu nekdo mora plačati vse skupaj...

Nekaj večjih porabnikov zemeljskega plina v Sloveniji:
ACRONI Jesenice, CINKARNA, papirnica Goričane, papirnica Količevo, papirnica Vevče, papirnica Radeče, PALOMA, SAVA Tires, GOODYEAR, TALUM, METAL Ravne, FRAGMAT, FILC, ELAN, TERMIT, UNIOR, steklarna Hrastnik, KNAUF Insulation

seveda, dajmo raje razmisljat o nadaljnjem svinjanju in nebrzdani porabi kot pa o tem, kako bi shranjevali vetrne in solarne peake z nevem, pumpanjem vode, PEM elektrolizo, termicnim skladiscenjem, casovno distribucijo tezke industrijske produkcije,... to so res podrocja raziskav, ki spadajo pod psevdoznanost. najbolj bistveno je, normalno, prit najcenej (zase) skoz in narest cimvec profita (zase).

disclaimer: sem podpornik NEK2, pa tudi zavedam se, da je produkcija solarnih panelov precej svinjska in da se vetrnice slabo reciklirajo...

[alek14]
> [primvla]
> seveda, dajmo raje razmisljat o nadaljnjem svinjanju in nebrzdani porabi kot pa o tem, kako bi shranjevali vetrne in solarne peake z nevem, pumpanjem vode, PEM elektrolizo, termicnim skladiscenjem, casovno distribucijo tezke industrijske produkcije,... to so res podrocja raziskav, ki spadajo pod psevdoznanost. najbolj bistveno je, normalno, prit najcenej (zase) skoz in narest cimvec profita (zase).
>
> disclaimer: sem podpornik NEK2, pa tudi zavedam se, da je produkcija solarnih panelov precej svinjska in da se vetrnice slabo reciklirajo...

V shranjevaje energije je bilo v zadnjih 40 letih vloženih na tisoče R&D miljard (€, $), pa smo nekako ugotovili sledeče:

1. poceni shranjevanja ni in ga nikoli ne bo (omejitve fizike, ki jih ni mogoče nikakor premostiti)

2. najcenejša hramba je ČHE, a tega geografskega potenciala je malo in stošek črpalne elektrike je že 2x direktne. Tako je možno shranjevati do par ur porabe na dan maks.

3. Sledijo baterije (raznorazne) a tu je strošek še nekajkrat tiste od ČHE in je tako možno ekonomično rezati le največje dnevne špice.

4. Dolgoročna hramba je možna samo kemično in geološko; vodik, višji ogljikovodiki, veliki sezonski hranilniki za toploto (za elektriko je možno samo kemično). Kemična hramba elektrike že fizikalno pogojuje strošek x3 brez stroška naprave (elektrolizer, rezervoar).

Skratka:
Samo direkt proizvodnja elektrike je varianta z malo dnevne hrambe za dnevne šipice. Vse ostalo je iluzija in nikoli (ali pa vsaj še desetletja) ne bo možno.

Morda bo na dolgi rok možno po (sintetičnih) bioloških poteh pridobivati ogljikovodike in potem te v elektriko. To je neka zasilna možnost, ki bi mogoče šla z GMO.
Če tega ni, je na mizi samo jedrska in čisto nič drugega.

Da bodo forumaši še malo finančno razumeli dimenzijo problema, sem se malo poigral z drugo alinejo (shranjevanje v črpalne elektrarne)
Slovenske sončne elektrarne so v letu 2021 proizvedle 302 GWh energije.
pv.fe.uni-lj.si/file...inarno.pdf
KEr je večina proizvodnje narejena med marcem in septembrom in ker je izkoristek črpalne elektrarane okoli 70% bi morali eno tretjino proizvodnje shraniti, da bi jo imeli za zimske mesece. To pomeni okoli 100 GWh, ker lahko v bazen ČHE Avče shranimo okoli 2,8 GWh, pomeni da bi rabili zato da bi "shranili del poletnega socna za zimo" 36 (šestitredeset elektrarn AVČE)
Glede moč pa (AVČE 180 MW) pa malo manj kot 3.
Problem je po moje predvsem akumulacijsko jezero, ki bi moralo biti velikosti 80 milijonov m3 (Avče 2,2), kar pomeni, da bi moralo biti več kot 4 krat daljše, 4 krat bolj globoko in 4 krat bolj široko) ali drugače primerjalno veliko bi moralo biti za 3 blejska jezera!
Eno je, da takega shranjevalnika ni mogoče prostorsko umestiti, drugo je da bi bila cena takega shranjevalnika zagotovo več kot 3 ČHE Avče, po moje pa prej med 5 in 10. torej med 2 in 4 milijarde €.
Skratka vsi paneli + ta shranjevalnik = 500 + 2000= 2,5 milijarde €
Za moč okoli 300MW in proizvodnjo okoli 270 GWH
TEŠ 6 moč 600MW proizvodnja na pragu 2021 3166 GWH cena 1,4 milijarde € (vsi tulijo kako je preplačana)
To pove fizika o zelenem prehodu.

bravo!

prvic, ceno vidite samo v evrih. drugo, fiziko uporabljate kot izgovor in ne kot sredstvo. tretje, smiselnost porabe vam ni issue sploh. ne trdim, da je potrebno ta trenutek ukiniti vse fosilce. pravim samo, da ima smisel iskati alternativne resitve casovnoprostorske distribucije in porabe energije in ne apriori zamahniti z roko, skupaj z navedbo nekih stevilk, ki najbrz drzijo, ampak pokrivajo zgolj ozek scenarij. glej, tud kmetu je jasno, da cez zimo ne bo trava rastla in si hrano za zivino skladisci. lahko bi se pozimi ogrevali s fermentacijo piva.