ker si »posojila v evrih ni mogla privoščiti«, verjela je prijatelju bančniku, ki ji je zagotavljal, da je frank trdna valuta in da je zato posojilo v frankih varno. Zgodba ima precej žalosten konec, gospe iz pisma grozi izguba strehe nad glavo. Mene pa sprašuje, ali je po mojem mnenju tudi ona špekulantka.

To je celo boljši primer špekulanta kot definicije iz sskj.
Ko staviš vse na enega konja in upaš, da so bo izšlo...

Ok lahko se zadolžiš v tuji valuti z mesečnim obrokom kake 10% plače, za nekaj let in upaš, da se bo dobro izteklo, ampak kombinacija CHF + maksimalen možni mesečni obrok + odplačilna doba 20 do 30 let, to pa je hud hazard. Jokati zdaj, ko ni šlo po načrtih in nekateri res drago plačujejo svoje za svoje slabe odločitve, je žal prepozno.

... Osebno dvomim, da je med posojilojemalci več tistih iz zadnjih dveh kategorij in da ne prevladujejo špekulanti, vsaj v širšem pomenu besede. ...

... OK, sam se z naivnostjo, neinformiranostjo in v skrajnem primeru neumnostjo posojilojemalcev ne bom ukvarjal, vsekakor pa zelo dvomim, da kretenski zakon, ki so ga pripravili sodniki dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič in dr. Franc Grad, ni plod treh požrešnih špekulantov, ki jim je bolj od njihove sodniške časti pomembno nekaj drobiža, ki jim bo mogoče od frankarjev padlo v njihov žep ...

P.S.: če so pripravljalci famoznega "zakona o odpravi krivic frankarjem" dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič in dr. Franc Grad dejansko tako blesavi, da verjamejo v poštenost (= banke znajo napovedati bodočnost) svojega zakona, pa je to še večja katastrofa od njihove verjetne požrešnosti ...

Puf je vedno tveganje. Da tvegas, moras biti spekulant. Upas, da bos profitiral s pufom. Ce ne bos profitiral, je pa nekdo kriv. Samo ne ti, ki si spekuliral. Potem najames in placas ""strokovnjake"", da te izvlecejo iz dreka na tuj racun. In naj anulirajo vse pogodbe, ki si jih podpisal. Ker si bil nepristeven? Ne, to pa ne.

Dajte že nehat s to besedo "špekulant", ker izpadete butci.

Vse kar počnemo v življenju je špekulacija, večja ali manjša.

Ena največjih špekulacij je recimo izbira življenjskega partnerja...pa nihče ne pravi da je to špekulacija.

Tudi ko se gre samo čez cesto pri zeleni luči špekuliramo, da se bodo drugi držali tega, da imajo oni rdečo in se bodo ustavili...kaj pa če se ne bodo..in če greš ponoči čez cesto pri zeleni in si sam brez prič in te nekdo povozi, ki trdi da si šel ti čez rdečo on pa čez zeleno....si se zašpekuliral, ker boš v vsakem primeru ali mrtev ali pa težko poškodovan...

Življenje je pač tako, da je nepredvidvidljivo in tudi 100% gotove stvari se včasih ne izzidejo tako kot običajno.

[0430ABAKU]

> ker si »posojila v evrih ni mogla privoščiti«, verjela je prijatelju bančniku, ki ji je zagotavljal, da je frank trdna valuta in da je zato posojilo v frankih varno. Zgodba ima precej žalosten konec, gospe iz pisma grozi izguba strehe nad glavo. Mene pa sprašuje, ali je po mojem mnenju tudi ona špekulantka.

To je celo boljši primer špekulanta kot definicije iz sskj.
Ko staviš vse na enega konja in upaš, da so bo izšlo...

To je Basen o prijatelju, konju in bančniku!? :)

Prof. Pahor je eden od naših redkih ekonomistov, ki si upa na glas povedati in napisati svoje misli. Kljub temu, da se s Pahorjem velikokrat ne strinjam, posebej pri njegovem prav zadrtem zagovarjanju javnega sektorja in »odličnega« državnega gospodarjenja z denarjem, so njegove kolumne poživitev, podobno kot Valentinčičeve, Raškovičeve...Njihov problem je da so »državni« ekonomisti in zavedajoč se, da so eksistencialno odvisni od države in politike, nikoli ne kritizirajo vlade. Na tem področju jih je Burger vse presegel pa pustimo ob strani odličnega teoretika »starega mačka« Damijana, ki piše ekonomske študije, kot slovenski pravniki pravna mnenja.

Za avtorja ćlanka je očitno vsakdo, ki kupi ali si izposodi ali nabavi nekaj kar se mu predstavi za najbolj ugodno izbiro že kar špekulant. To se mi zdi že kar perverzno razišljanje - večina kreditojemalcev je izbrala franke iz nuje ne vedoč kakšne pasti jih lahko čakajo. Mnogi sloh niso vedeli kako velik vpliv ima sprememba obrestne mere in sprememba tečaja na anuiteto in neodplačano glavnico. Samo enostavni diagram ali tabelo za različne scenarije na enem listu bi morale banke prezentirati svojim strankam. Tedaj bi se marsikdo drugače odločil.To banke niso naredile zato je to malomarnost ali pa celo zavajanje kreditojemalcev.

Kaj je res, kaj je možno in kaj ni možno pri loteriji - razmišljanja.

Brezpogojno poštenih ljudi je zelo malo, več je pogojno poštenih ljudi, kar pomeni, da lahko podležejo skušnjavi, če je le razmerje med nagrado in možnimi negativnimi posledicami zadosti ugodno. Žal nobenemu na čelu ne piše v katero kategorijo spada, goljufi pa se znajo še posebno dobro pretvarjati in so zelo ogorčeni, če podvomiš v njihovo integriteto.

Ni zadosti, da v loteriji zagotavljajo, da je vse po predpisih in pošteno ; sistem mora biti takšen, da ne vzbuja nikakršnega dvoma.
Pa si to poglejmo. Omejil se bom zenkrat samo na en problem, ki me kot potrošnika skrbi.
Pri žrebanju je prisotnih po uradni dolžnosti samo nekaj ljudi. Ni pa kdaj so prisotni nekateri državljani. Na posnetku žrebanja vidimo samo komentatorko žrebanja, ni pa nikjer niti ure oziroma časa žrebanja niti datuma. Tako iz tega ni moč ugotoviti kdaj je bilo žrebanje izvedeno niti kolikokrat je bilo izvedeno. To ponuja neznanske možnosti za prevare:
Ko se ugotovi, da je nekdo zadel glavni dobitek se žrebanje ponivi in na televizijo da novi posnetek žrebanja kjer nihče ni dobil glavnega dobitka. S tem se dviguje glavni dobitek in poveča pritok denarja.
In obratno. Ker iz posnetka ni razvidno kdaj je bil narejen je teoretično možno, da se na televiziji predstavi posnetek, ki je bil narejen kadarkoli pred 18 uro, ali pa kakšen "rezervni posnetek" , ko so še možna vplačila srečk. Tisti, ki bi vedel za takšen posnetek, bi seveda z lahkoto vplačal zmagovito kombinacijo.
Omenjene možne nepravilnosti pa niso mogoče, če je prenos žrebanja na televiziji neposreden. Zakaj se loterija tega ne posluži lahko samo ugibam. Ali je to neznanska udobnost dela ali podcenjevanje možnih zlorab ali namenoma ali pa kaj tretjega. Pojasnila, ki jih daje loterija so zame preveč prozorna, da bi jim verjel. Mnenje kaj je možno in kaj je res pa na koncu prepuščam bralcem.

Morda se bom še oglasil z več podatki in zanimivimi poučnimi resničnimi zgodbami, kar pa je odvisno od reakcij.

Kaj je res, kaj je možno in kaj ni možno pri loteriji?

Brezpogojno poštenih ljudi je zelo malo, več je pogojno poštenih ljudi, kar pomeni, da lahko podležejo skušnjavi, če je le razmerje med nagrado in možnimi negativnimi posledicami zadosti ugodno. Žal nobenemu na čelu ne piše v katero kategorijo spada, goljufi pa se znajo še posebno dobro pretvarjati in so zelo ogorčeni, če podvomiš v njihovo integriteto.

Ni zadosti, da v loteriji zagotavljajo, da je vse po predpisih in pošteno ; sistem mora biti takšen, da ne vzbuja nikakršnega dvoma.
Pa si to poglejmo. Omejil se bom zenkrat samo na en problem, ki me kot potrošnika skrbi.
Pri žrebanju je prisotnih po uradni dolžnosti samo nekaj ljudi. Ni pa kdaj so prisotni nekateri državljani. Na posnetku žrebanja vidimo samo komentatorko žrebanja, ni pa nikjer niti ure oziroma časa žrebanja niti datuma. Tako iz tega ni moč ugotoviti kdaj je bilo žrebanje izvedeno niti kolikokrat je bilo izvedeno. To ponuja neznanske možnosti za prevare:
Ko se ugotovi, da je nekdo zadel glavni dobitek se žrebanje ponivi in na televizijo da novi posnetek žrebanja kjer nihče ni dobil glavnega dobitka. S tem se dviguje glavni dobitek in poveča pritok denarja.
In obratno. Ker iz posnetka ni razvidno kdaj je bil narejen je teoretično možno, da se na televiziji predstavi posnetek, ki je bil narejen kadarkoli pred 18 uro, ali pa kakšen "rezervni posnetek" , ko so še možna vplačila srečk. Tisti, ki bi vedel za takšen posnetek, bi seveda z lahkoto vplačal zmagovito kombinacijo.
Omenjene možne nepravilnosti pa niso mogoče, če je prenos žrebanja na televiziji neposreden. Zakaj se loterija tega ne posluži lahko samo ugibam. Ali je to neznanska udobnost dela ali podcenjevanje možnih zlorab ali namenoma ali pa kaj tretjega. Pojasnila, ki jih daje loterija so zame preveč prozorna, da bi jim verjel. Mnenje kaj je možno in kaj je res pa na koncu prepuščam bralcem.

Morda se bom še oglasil z več podatki in zanimivimi poučnimi resničnimi zgodbami, kar pa je odvisno od reakcij.