Evo zdej, ko Šušteršič govori, da tudi proporcionalni volilni sistem deluje in kot primer navaja Nemčijo. Figo, kot pravi Kajmak in marmelada, vsak ima svoje južnjake jaz pa dodajam, v proporcionalnem sistemu ima vsak svoj Desus.

[asdf147]
Evo zdej, ko Šušteršič govori, da tudi proporcionalni volilni sistem deluje in kot primer navaja Nemčijo. Figo, kot pravi Kajmak in marmelada, vsak ima svoje južnjake jaz pa dodajam, v proporcionalnem sistemu ima vsak svoj Desus.

V Nemčiji je bilo malo drugače kot pri nas. Nemška upokojenska stranka je dobila 25 190 glasov, to je 0,1 % :). V parlament so prišle štiri stranke, od tega tri s četrto nočejo imeti nič. Ta četrta je pa Die Linke, to so pa komunisti, imajo svoje volivce predvsem v Vzhodni Nemčijo, veliko članov in funkcionarjev je pa nekdanjih stasi agentov ali pa njihovih potomcev. Zveni znano ;).

SPD je nekajkrat boljsa izbira od ku-ku zelenih, ki bi v drzavi ki svojo tehnolosko in izvozno premoc gradi na tezki tehnologiji, zaprli vse nuklearke in zmanjsevali izpuste CO2.

Če se pogajajo, torej pog(ovar/a)jajo
o svojih temeljnih interesih, jih
življenje samo sili, da na resnih.

(Bo pa, tudi pri njih, drugače kot doslej.)

Sodražan

[LjubljanskoBarje]
> [asdf147]
> Evo zdej, ko Šušteršič govori, da tudi proporcionalni volilni sistem deluje in kot primer navaja Nemčijo. Figo, kot pravi Kajmak in marmelada, vsak ima svoje južnjake jaz pa dodajam, v proporcionalnem sistemu ima vsak svoj Desus.

V Nemčiji je bilo malo drugače kot pri nas. Nemška upokojenska stranka je dobila 25 190 glasov, to je 0,1 % :). V parlament so prišle štiri stranke, od tega tri s četrto nočejo imeti nič. Ta četrta je pa Die Linke, to so pa komunisti, imajo svoje volivce predvsem v Vzhodni Nemčijo, veliko članov in funkcionarjev je pa nekdanjih stasi agentov ali pa njihovih potomcev. Zveni znano ;).

Brez skrbi, zelo dobro poznam nemško politično situacijo. Vse kar si povedal drži, ampak kot bi rekel Balašević, princip je isti, sve su ostalo nijanse. S koalicijami je križ tako pri nas kot povsod drugod kjer jih imajo.

Če že dobro poznaš nemško politično sceno gotovo veš, da je Nemčija, razen za kratko obdobje 4 let v šestdesetih, vselej imela koalicijsko vlado. Torej koalicija glede na Nemško gospodarsko uspešnost, ni nujno slaba. Je pa pomembno, da sta partnerja v vladi kompatibilna. In da edne ne zaduši drugega. Upam, da sva razčistila s tem, da na načleni ravni ni nič narobe s koalicjo.

Pred volitvami je ga. Merkl res obljubljala, da ne bo novih davkov. Verjetno zaradi potencialnega koalcijskega partneja FDP, ki je želel celo nižje davke. Vendar FDP ni uspela priti v Bundestag.

Vendar pred volitvami je eno, po volitvah je drugo.

Cena za koalicjio so verjetno višji davki (v razredu za tiste z najvišjimi prihodki, na kapitalske donose, ne pa tudi povišanje DDV). Energiewende, ki jo je vlada ge. Merkel uveljavala na vrat na nos, brez ekonomskih analiz, je zelo draga. In cena bo še višja, npr. minimalne plače. In SDP bo želela finančno ministrstvo, torej bo morala žrtvovati g. Schaeubleja. In zlasti bo imela šibkejšo pozicijo v Bruslju.

Ne pozabimo: SDP in zeleni imajo večino v drugem domu parlamenta, Bundesratu.

Kljub bleščeči volilni zmagi ga. Merkel me manj spominja na Mutti (mamo) in bolj na einsame Wittwe (osamelo vdovo). SDP z njo noče v koalicijo, ker je po zadnji veliki koalicij s CDU na volitvah 2009 iztržila zgodovinsko najslabši volilni rezultat. Zeleni prav tako ne želijo ponoviti lekcije, ki jo je doživela FDP, ki je po koaliranju z ga. Merkel izpadla iz Bundestaga. Problem politične vodve Merkel je, da je enega koalcijskega partnerja hudo poškodovala (SDP let 2009), drugega (FDP ta vikend) pa je politično likvidirala.

Značajski handikap ge. Merkel je, da nima empatije do junior partnerja v koalciji. Zanjo je nujni nebodigatreba. Pomanjkanje empatije seveda ni nepričakovano, saj je ga. Merkel fizk in ossie: vse zasluge za uspehe pripadejo mutti Merkel, za vse napake pa je odgovoren koalicijski partner.

Da ne bo nesporazumov: z ekonomsko politiko CDU se v veliki večini strinjam.

Pa pustimo ob strani, ali je ga. Merkel preveč tvegala, ko je nekaj dni pred volitvami eksplicitno pozvala, da naj volilci CDU ne podarijo drugega glasu FDP. Želela je vse zase. Je pač potegnila napačni sklep iz deželnih volitev v NRW in na Bavarskem. In seveda nihče ni računal, da bo dosti glasov meščansko usmerjenih volilcev izgubljenih pri tistih, ki so volili AfD. Napaka volilnega štaba.

Naj zaključim: z žensko s tako zgodovino, ki je skoraj ugonobila že dva partnerja, nihče noče v zakon. Oziroma le z dobro predporočno pogodbo (programske točke vlade) in življenskim zavarovanjem na glavo ge. Merkel (kancler odgovarja tudi za napake in neuspehe, ne pobira samo kolajn).

Torej na potezi je ga. Merkel, ki mora SDP ali zelenim dati zelo dobro ponudbo za vstop v vlado.

Dober povzetek situacije.

[Leffe]
Če že dobro poznaš nemško politično sceno gotovo veš, da je Nemčija, razen za kratko obdobje 4 let v šestdesetih, vselej imela koalicijsko vlado. Torej koalicija glede na Nemško gospodarsko uspešnost, ni nujno slaba. Je pa pomembno, da sta partnerja v vladi kompatibilna. In da edne ne zaduši drugega. Upam, da sva razčistila s tem, da na načleni ravni ni nič narobe s koalicjo.

Ne nisva, ker koalicije vodijo v gnile kompromise, s katerimi ni nihče zadovoljen, a kar je še pomembneje, ne dajejo rezultatov.

[Leffe]
Pred volitvami je ga. Merkl res obljubljala, da ne bo novih davkov. Verjetno zaradi potencialnega koalcijskega partneja FDP, ki je želel celo nižje davke. Vendar FDP ni uspela priti v Bundestag.

Torej sam priznavaš, da so bili volilci prevarani? Zakaj? Ker ni večinskega sistema ali vsaj jasnih predvolilnih koalicij, kjer bi lahko volilci volili jasen program in potem tudi terjali njegovo izvajanje. V takšnem sistemu se lahko vsak potem sklicuje, da je krivo koalicijsko popuščanje, ljude pa so izigrani.