Končno se je eden lotil tudi slovenskih finančnih Titanikov. Lahko se g. Kaluža sklicuje na tujino, toda tam je finančna pismenost bolj razvta kot pri nas. Kakšni so pristopi zavarovalnic pa si lahko vsak ogleda na naslednjem linku znotraj financ: forum.finance.si/ind...p?t=132232 Bojim se, da bodo sledile kakšne povratne tožbe v EU. Sicer pa ne bo problema - po našem sistemu bo vse to na koncu itak plačal slovenski davkoplačevalec.

GOVORIMO O ZAVAROVANJU, KAKO LAHKO( €) NEKAJ TRGAJO ,ČE NI PISANO V POGODBI?

Zato je droben tisk in splošni pogoji, ki jih veliki lahko kadarkoli enostransko spreminjajo. A še nis nikoli sklepal zavarovanja ali pogodbe o TRR. Ali si 1990 leta podpisal, da ti banka lahko vsak mesec več zaračunava stroške vodenja računa?

Zveza potrošnikov ima tukaj prav.Pogoji sklenitve zavarovanja so nepregledni in človek ne ve kaj ga čaka, tudi zato, ker si potem zavarovalnica tolmači stveri po svoje.

Podoben kaos velja tudi za področje investicijskih skladov. ATVP pa veselo po sistemu "kadar nečem da vidim, ne vidim in kadar nečem da slišim, ne slišim." Je bolj zabavno nabirat medijsko pozornost z odvzemanjem glasovlnih pravic družbah katerih delnice so vknjižene kot lastnina Republike Slovenije. Pa še navzen si lahko nabiraš točke, da imaš "cojones" za zafrkavanje države. Tam imaš upravljavce, ki so lahko teoretično stari 24 ali 25 let in upravljajo milijone. Tu se kaže kako ATVP dejansko varuje male investitorje.

zakaj nihče ne ugotovi goljufivega zavarovanja" 50 plus"
za katerega sem že večkrat posredoval osebno izkušnjo raznim organom. Nad izplenom takšnega zavarovanja sem doživel tudi negativno presenečenje zaposlenih v zavarovalnici.

DA smo jasni. Zavarovalnice ne predstavijo stroškov. Ne dajejo ničelnih izračunov (predpostavka, da bi donosnost v skladih bila 0 iz katerega bi bilo razviden komulativen strošek zavarovanja) Zavarovalnice ne povejo, koliko je neto znesek, ki se varčuje v skladih. Itd. Evropske države imajo tovrstno zakonodajo o razkrivanju stroškov bolje urejeno. Pri nas niti sami agentje ne vejo kolikšnio stroški so, niti ob ponudbah ne dajejo odkupnih vrednosti. Pri skladih je neto znesek s katerim kupimo točke sklada lahko izračunati saj se le odšteje vstopna provizija. Potem je tu še strošek upravljalca skladov. Pri zavarovanjih pa zgolj megla.

50 + od triglava je zavarovanje namenjeno prav za smrt. Koliko je smotrno prepuščam v presojo posameznikom. Vsekakor pa to zavarovanje nikakor ni namenjeno, da bi ga človek prekinil in sredstva jemal ven, kar je za razliko namen naložbenih pa tudi klasičnih zavarovanj, ki se sklepajo za določeno dobo.

Ta zadn cajt. Če jekaj zavarovalniška prevara so to naložbena življenjska zavarovanja. Nekateri to že vejo in jih prekinjajo. Njabolj pošteno in učinkovito za posameznika je, ločiti zavarovanje in naložbo.

povsem ista zadeva so klasična življenska zavarovanja.

po moje je problem predvsem v različnih agresivnih načinih prodaje - nekateri agenti so zmožni "naložiti" vse, samo da podpišemo; boli jih K., koliko pri tem ne povedo ali prikrijejo

Zavarovalni zastopnik bi mu moral v skladu z MIFId-om to povedati!

[jernejfuerst]
... ni namenjeno, da bi ga človek prekinil in sredstva jemal ven, kar je za razliko namen naložbenih pa tudi klasičnih zavarovanj, ki se sklepajo za določeno dobo.

če skleneš za 25 let, najbrž ni namen prekinit po 10-ih? ne vem, no, ne poznam ponudb vseh zavarovalnic, a sklepam takole: imam en depozit na banki, če ga predčasno končam, mi pripadajo samo obresti na vpogled, to sem si pogledal! depozit za 1 leto nima namen, da pridem po denar čez 4 mesece

Trije "strokovnjaki", ki so mi prišli predstavit takšno življenjsko zavarovanje, niso znali odgovoriti na nekaj mojih vprašanj. Še lepše - razložili, so mi - pazi! - da je nekaj stvari zapisanih v "internih" dokumentih in pravilnikih, ki so kakor poslovna skrivnost!

Tisti hip so leteli skozi vrata!

[corona]
Zveza potrošnikov ima tukaj prav.Pogoji sklenitve zavarovanja so nepregledni in človek ne ve kaj ga čaka, tudi zato, ker si potem zavarovalnica tolmači stveri po svoje.

Saj to pa je marsikdaj namen zavarovalnic! Z nepregledno in zapleteno latovščino stranki izpuliti denar in ga pogosto (ne čisto vedno, no) prepeljati žejnega čez vodo... Povedo le o saaaamih koristih, o tveganju in "zajebih" pa ne prav dosti.

Že će. Ampak tudi po zaključeni dobi so privarčevana sredstva nemalokrat negativno presenečenje, čeravno so skladi dosegali solidno rast. Isto pri klasičnih zavarovanjih, kjer je OM cca 4 - 4,5%. Kar zamolčijo je, da je to na neto sredstva, ki pa jih nihče ne pove, kolikšna ta so. Če bi v tem primeru varčeval npr. na banki kakšno rentno varčevanje in imel posebej sklenjeno življ zavarovanje brez varčevanja, bi bil rezultat vsaj enak,če ne boljši. Plus, da imam v tem primeru varčevana sredstva bolj ali enako likvidna in mi v primeru, da sredstva rabim zavarovanje ostane, v primeru smrti pa se dobi zavarovalnina od zavarovanja plus privarčevana sredstva na banki.

Naložbeno življenjsko zavarovanje

Plačali ste sendvič, dobili pa suho žemljo! So naložbena življenjska zavarovanja res rešitev za vse naše težave, kot pogosto zatrjujejo zavarovalnice in banke? V ZPS smo vzeli pod lupo ponudbo tovrstnega zavarovanja in jo primerjali z drugimi naložbenimi rešitvami. Rezultat ni navdušujoč, dvomljive trženjske prakse pa še povečujejo skrb za interes potrošnikov.

˝ Če bi zastopnik pravilno in v celoti predstavil zavarovanje, se gotovo ne bi odločila za tako obliko varčevanja!˝, je izjavila potrošnica, ki je v dobri veri, da se odloča za primerno varčevanje za prihodnost, sklenila naložbeno življenjsko zavarovanje. Po nekaj letih varčevanje je zgroženo ugotovila, da vrednost njenega premoženja znaša le nekaj več kot 900 €, čeprav je do sedaj vplačala đe skoraj 2.500 €. Ko je povprašala, zakaj je stanje takšno, je bila prvič seznanjena z vsemi stroški, ki zmanjšujejo vrednost njenega premoženja. Njena zavarovalna pogodba ni vsebovala niti vseh predpisanih sestavin. Od zavarovalnice je zahtevala natančnejšo obrazložitev, prekinitev pogodbe in povrnitev neupravičeno zaračunanih stroškov, ta pa je vse njene predloge zavrnila.

˝ Želel sem imeti varčevalni račun brez tveganja, v enem letu pa se je vrednost premoženja povečala le za 20 €, čeprav sem vplačal skupaj za več kot 1.000 € premij˝, je razočaran ugotovil potrošnik. Zastopnik pa ni samo prepričeval potrošnika, kako primerna je takšna oblika varčevanja za njegove potrebe, ampak je z njim samovoljno sklenil pogodbo za 15 let, čeprav je potrošnik izrecno sklenil pogodbo za 10 let. Ko je potrošnik po nekaj letih ugotovil, da je na njegovem računu zgolj dobrih 3.000 €, čeprav je do takrat vplačal skoraj 6.000 € premij, se je odločil za prekinitev zavarovanja. Takrat je doživel šele pravi šok: ob odkupu zavarovanja so mu izplačali le slabih 2.000 €.
www.zps.si/o-nas/rev...Itemid=363
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=665
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=685
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=663

OPOZORILNE BESEDE

Potreba po raziskovanju ne preneha z najetjem svetovalca. Melanie Sent Lubin, nadzornica v Agenciji za vrednostne papirje v državi Maryland, priporoča previdnost ob določenih besedah ali frazah. Če jih svetovalec stalno uporablja - ali vas sili k ravnanju, ki vam je neugodno - obvestite oblasti. Tu je slovar besed, ki kličejo k previdnosti:
* Offshore.
* Življenjska priložnost.
* Prvorazredna banka.
* Ta delnica se bo premaknila.
* Zajamčeno.
* Pohiteti morate.
* Stvar je sigurna.
* Naš zaščiten računalniški program...
* Ta papir kupujejo pametni.
* Opcijske strategije.
* Ne morete si privoščiti, da tega ne bi imeli.
* Lahko smo boljši od povprečja.
* Žal vam bo, če...
* Ekskluzivno.
* Gledati morate donose ne stroškov.
* Nočete bogateti?
* Ne morete izgubiti.
* Obstaja visok potencial.
* Ni tveganja.
* Svoji materi sem to predlagal.
* Zaupajte mi.
* Blagovna borza.
* Mesečni donosi.
* Aktivna strategija alokacije sredstev.
* Nihče drug tega ne zna.

VIR:MODRI INVESTITOR
Benjamin Graham z dodatnimi komentarji Jasona Zweiga
* Daleč najboljša knjiga o investitranju, ki je bila kdajkoli napisana.
Warren E.Buffett

PRAKSA VARUHA

Stranki ne navajata podrobnosti v zvezi s sklepanjem zavarovanja. Pritožnik le trdi, da je bil zaveden. Varuh ne more obravnavati pritožbe v tem delu, ker se nanaša na ravnanje zavarovalnice ob sklepanju zavarovanja v letu 2008. Akt o ustanovitvi v 10. členu določa, da varuh ne obravnava pritožb, ki se nanašajo na dejstva, ravnanja ali opustitve, od katerih je do vložitve pritožbe poteklo več kot šest mesecev. Zato varuh o morebitnih tedanjih kršitvah dobrih poslovnih običajev ne more odločati. Vendar pa v zvezi s tem navaja svoje načelno stališče, in sicer, da ne zadostuje zgolj izročitev zavarovalnih pogojev, temveč da so zavarovalnice dolžne izrecno seznaniti stranke z bistvenimi značilnostmi zavarovanja, ki se sklepa. Pri življenjskih zavarovanjih so dolžne jasno razložiti razliko med varčevanjem in zavarovanjem in pojasniti posledice predčasne prekinitve zavarovanja. Gola izročitev zavarovalnih pogojev ne zadostuje zato, ker je malo katera stranka sposobna sama ugotoviti vse značilnosti zavarovanja in predvideti posledice predčasne prekinitve zavarovanja le na podlagi pregleda zavarovalnih pogojev. Razumljiv je občutek prevaranosti in oškodovanosti v primerih, kot je obravnavani. Zavarovalni kodeks nalaga zavarovalnicam, da mora poslovanje s strankami temeljiti na načelu zaupanja in načelu zaščite pravic in koristi stranke (2.2 člen kodeksa). Po drugi strani je korist za zavarovalnico od slabo sklenjenega zavarovanja varljiva. S spori, kakršen je obravnavani, zavarovalnica izgublja zaupanje in ugled. Do takih sporov pa pride, če stranka naknadno spozna, da je njena predstava o vsebini zavarovanja drugačna od stvarnosti. To se ne bi zgodilo, če bi stranka zavarovanje sklenila na podlagi popolne informacije. To varuh poudarja ob vsaki priložnosti, ker so pritožbe strank, ki se nanašajo na slabo informiranje ob sklepanjuzavarovanja, številne, in ker stranke to občutijo kot zavajanje in prevaro. V posamičnih primerih glede na potek časa in pomanjkanje dokazov morda ni mogoče ugotoviti dejanskega poteka dogodkov, toda številne pritožbe terjajo pozornost zavarovalnic in ukrepanje, da bi se v čim večji meri preprečili taki pojavi.
INFORMATOR - GLASILO SLOVENSKEGA ZAVAROVALNEGA ZDRUŽENJA Št. 173, 5. oktober 2011
www.zav-zdruzenje.si.../varuh.pdf

Tisti, ki smo izstopili iz sistema, lahko samo prikimamo, da je to navadno zavajanje. Bolje kupovati kmetijska zemljišča ali karkoli realnega, kot neke vrednostne papirje, če nisi ravno strokovnjak.

21.12.2012

Na zavarovalnicah nič več razlik med spoloma
Sodišče EU je danes presodilo, da morajo zavarovalnice v EU z 21. decembrom 2012 dokončno odpraviti vse razlike v višini zavarovalniških premij in rent, ki so posledica upoštevanja spola kot dejavnika izračuna.V Slovenskem zavarovalniškem združenju so povedali, da se bodo odločitvi sodišča prilagodili in ustrezno spremenili svoje izračune.Po novem ne bo smelo biti med zavarovanji moških in žensk nobenih razlik. Direktiva EU o uresničevanju načela enake obravnave moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev prepoveduje vso diskriminacijo po spolu na tem področju, državam članicam pa predpisuje, da najpozneje z 21. decembrom 2007 odpravijo tudi razlike v izračunanih premijah in rentah na področju zavarovalništva in drugih finančnih storitev. A pred leti je članicam EU omogočila, da se odločijo, ali bodo dovolile razlike pri premijah in rentah v primerih nezgodnega, življenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ko je spol dejavnik tveganja na podlagi natančnih in ustreznih aktuarskih in statističnih podatkov.Direktiva je predvidevala še, da bodo članice po petih letih, torej z 21. decembrom 2012, proučile utemeljenost svoje odločitve glede na najnovejše podatke.Sodišče EU pa je presodilo, da je odprava diskriminacije med moškimi in ženskami eno od temeljnih načel EU, direktiva pa ne določa jasno, do kdaj lahko države članice dovoljujejo omenjene izjeme in bi jo bilo moč razumeti, da jih lahko dovoljujejo brez časovne omejitve.Po oceni sodišča tako obstaja tveganje, da bo zakonodaja EU za nedoločen čas dovoljevala izjemo od načela nediskriminacije po spolu, zato je presodilo, da bi uporaba izjeme škodila uveljavljanju načela enake obravnave.Članice morajo tako izjemo z 21. decembrom 2012 prenehati uveljavljati.Sodišče EU je sicer o vprašanju odločalo na zahtevo belgijskega ustavnega sodišča, ki je sodišče v Luxembourgu zaprosilo za oceno veljavnosti omenjene izjeme.Direktor Slovenskega zavarovalnega združenja Mirko Kaluža je za STA povedal, da je tudi v Sloveniji razlikovanje na podlagi spola obstajalo in da je združenje skupaj z evropskimi partnerji sodelovalo pri obrambi upravičenosti dosedanje prakse.V odzivu na odločitev sodišča pa je dejal, da je bila bolj ali manj pričakovana in da se bodo v slovenskih zavarovalnicah prilagodili in spremenili svoje izračune.
www.primorske.si/Slo...oloma.aspx

DISKRIMINACIJA STAREJŠIH

Po zadnjem zapisu v Mojih Financah se tudi po sprejetih spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, se bi naj z njegovim sprejemom, za vse zavarovance naložbenih polic, povečala tudi transparentnost vseh stroškov, ki jih bremenijo, pa se kot izgleda to (še) vedno ni ni zgodilo.
Omenjene določbe naj bi veljale za vse naložbene produkte in vse zavarovance, ki jih bodo sklenili po sprejetju omenjene novele. Prav tako je za pričakovati, da se bo povečala primerljivost medsebojnih stroškov različnih naložbenih produktov z njihovimi ponudniki vred in bolj objektiviziranimi informativni izračuni ter prikaz tudi realne donosnosti, kar do sedaj ni bila praksa...

Posebej ob tem preseneča, da zavarovalnice še vedno uporabljajo stare tablice smrtnosti, ki so iz osemdesetih let, niso pa upoštevale priporočila EU, da po novem uporabljajo tako za moške, kot za ženske, iste tablice smrtnosti, kar seveda vpliva tako na višino prejete vsote doživetja ob poteku življenjske police, na višino same mesečne ali letne premije, kot tudi na zavarovalniške rizike, ki jih zavarovalnice zaenkrat še vedno nočejo prevzemati, saj jim je še vedno na prvem mestu ustvarjanje dobička.

Poseben problem pa je, da lahko na prste ene roke preštejemo zavarovalnice, ki sklepajo življenjske police zgoraj omenjeni populaciji nad 65 let, kvečjemu do 75 let, saj so zadnji demografski podatki tudi za našo državo jasni in prikazujejo podaljšanje življenjske dobe, daleč v osemdeseta.

Izgleda namreč tako, kot da nihče noče denarja omenjene populacije, ker so preveč rizični, ob sedanji stopnji pehanja za prihodki in ustvarjanjem abnormnih dobiškov. Prav tako se lahko vprašamo, da ko bo sprejeta nova pokojninska reforma, ko bomo morali delati do 65 ali 67 leta, potem te populacije ob odhodu v penzijo, nihče več ne bo zavaroval, kar je nesprejemljivo, glede na njihov vpliv in moč, ki jo imajo v družbi...in tudi ob tej problematiki, se starajoči ljudje ne bodo dobro počutili, kot se že dosedaj niso...
mojefinance.finance....Eelici-tej
www.primorske.si/Slo...oloma.aspx

Že lani sprejeta novela Zakona o zavarovalništvu vsebuje tudi spremembe že omenjenega 18.člena, ki bi jih zavarovalnice že morale obvezno upoštevati pri svojem delu in pri predstavitvi vseh naložbenih produktov:

18. člen
V prvem odstavku 83. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma ali realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;«.
www.dz-rs.si/index.p...1B&showdoc =1

Dodata se novi 8. in 9. točka, ki se glasita:
»8. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev oziroma drugo referenčno vrednostjo, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- načinu izračuna oziroma določitve vrednosti indeksa oziroma druge referenčne vrednosti, vključno z razkritjem vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na vrednost indeksa oziroma drugo referenčno vrednost,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;
www.uradni-list.si/1...?id=100186

9. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja kritnega sklada (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani v breme kritnega sklada),
- znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;«.
Dosedanja 8. točka postane 10. točka.
Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino določb zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena.«.
[url]www.uradni-list.si/1...00186[/url

* ob tem ni odveč poudariti, da mora Agencija Za Zavarovalni Nadzor - AZN že po zakonu, dati soglasje za vsak naložbeni načrt posebej in posebej tudi za vsako zavarovalnico, zato se ne more izogniti odgovornostim. Na naložbenih policah in v pravilih naložbenih zavarovanj je še vedno prisoten zapis, ki pravi, "da v času trajanja zavarovanja, zavarovanec v celoti prevzema vsa naložbena tveganja". Zaradi vsega navedenega in znane situacije na borzi, ko so vlagatelji tudi v naložbenih policah izgubili veliko prihrankov, se ne bi bilo za čuditi, če bi začele padati kolektivne odškodninske tožbe za izgube premoženja...

Pred petimi leti sem vložil v naložbeno življenjsko zavarovanje KD 10.000 €. Če bi donos bi vsaj toliko kot na banki vezava, bi zdaj moral imeti nekje med 12 in 13 tisoč €. Pred par dnevi so mi poslali dopis, da če želim, mi izplačajo cca 5.900 €. Seveda bom to dvignil, ker se mi želodec obrača, ko spremljam to 'krajo'. Ob sklenitvi mi ni nihče pojasnil, da bom tako oškodovan. Mislim, da bi tržne inšpekcije za takšne primere morale zavarovalnicam izrekati občutne globe.

/13/...iz pisma sodelujočega v forumu na www.denarnisupermarket.com, ki dobro ponazarja in predstavlja vzdušje glede transparentnosti stroškov v zavarovalniških in bančnozavarovalniških družbah in sicer:

Več preglednosti pri naložbenih policah
Ja počasi boste skužili!

Jaz sem imel sklenjeno naložbeno življensko polico Vitafond pri AdriaticSlovenici. Začel sem plačevati leta 2003 in dal veliko izrednih plačil med 700 in 2000 euri. Pri vsakem enkratnem plačilu sem zaprosil tudi naj obvestijo koliko vzajemnih točk imam po tem vplačilu. Zaprosil sem jih tudi za natančno speficikacijo stroškov, ki si jih vzamejo pri vsakem mesečnem in izrednem vplačilu. To sem dobil komaj po četrtem pisnem zahtevku. Ko sem to videl sem imel še nekaj minut na veliko odprta usta. Ko sem začel to preračunavati sem ugotovil, da tukaj nekaj veliko ne štima. Prijavil sem jih na vse možne inšpekcije, tudi sem med drugim zaslužen, da AdriaticSlovenica ne sme več tržiti vseh njihovih produktov, ki se navezujejo na naložbe. Tržijo lahko samo zavarovalne produkte.

Uradno napišejo, da si vzamejo stroške sklepanja v višini 3,25% od vsote bruto premij, 6% za stroške vodenja od vsakokratne mesečno vplačane premije, 0,03% upravljalske provizije mesečno od vrednosti premoženja in rizik smrti po tabeli.

V resnici si vzamejo 45% stroškov sklepanja in ne 3,25% in vse to v prvih treh letih. Da dobijo čisto premijo si od mesečne premije odbijejo stroške sklepanja in vodenja, kar v mojem primeru znaša , ko sem plačeval 60 eur si za stroške sklepanja vzamejo 27 eur, za stroške vodenja pa 3,60 eur kar bi moralo znašati na koncu čista premija 29,40 eur. Oni pa si zaračunajo, da je čista premija 28,89 eur. Kar tako si vzamejo 51 cemtov. Sliši se malo samo se z leti zelo veliko nabere, predvsem njim od vseh vlagateljev. Tudi kasneje si vep točko zaračunajo kakor kdaj. V večini primerih pa okrog 4-5%kot je vep točka vredna. Meni tudi niso vpisali dveh enkratnih vplačil, pa čeprav so meni domov poslali potrdilo o nakupu vep točk. Kasneje so napisali na moje vprašanje kako to, da sem imel januarja 2005 184točk vzajemnega sklada maja 2005 pa 148 točk. Odgovor je bil, da je prišlo do tipkarske napake, kar pa se je v moji tožbi ugotovilo za neresnično, ampak na takšen način kradejo, saj je celotna zadeva tako zakomplicirana, da je težko natančno izračunati koliko točk naj bi imel. To je seveda namerno tako.

V bistvu si vzamejo v povprečju na letni ravni okrog20% od vplačanih vaših sredstev. Povprečno sklad dela 6-8% na letni ravni ( vendar pa v tem niso zaračunani stroški prej omenjeni), to pomeni, da se donos dela na osnovi obresno obresnega računa in tudi v povprečju je vsako četrto leto negativno, je težko narediti v povprečju 20% na letni ravni. To pomeni, da je zelo malo verjetno, da boste po izteku police vsaj na tisti vrednosti ki ste jo vplačali. Če pa še upoštevate inflacijo ( seveda jo morate ) pa je to čista zguba. Čeprav govorijo sedaj, da si pa vseeno življensko zavarovan v primeru smrti. pa kaj ti to pomaga ko te več ni. Je pa res kar je omenjeno glede kreditov, samo pa si to to lahko izberete boljši in drugi za to bolj primeren produkt.

Zanimivo je tudi, ko sem eni prijateljici, ki dela za mariborsko zavarovalnico to razložil, je sama želela po svoji naložbeni življenski polici, ki ima sklenjeno pri marinatančno izračunat stroške, ki ji vzamejo. Ko je pisno zahtevala natančno speficikacijo stroskov, so jo takoj poslali k njihovi disciplinski komisiji, češ da to njo ne sme zanimati kot njihovo zastopnico in so ji takoj prekinili pogodbo. To pomeni, da je verjetno zelo podobno kot v mojem primeru, da pač kradejo koliko lahko.

Mogoče res nisem to najbolje napisal, mi lahko pustite kontakt, najboljše e-mail pa vam tam natančneje razložim. Na tej strani so tako in tako samo v večini bivši KD zastopniki.

Lep dan
Boštjan
www.denarnisupermark...d=4353#end

TO P 100
MANAGERJI
2.Pozavarovalnica Sava - Dušan Čeč - 652.002 €
29.NFD DZU - Stanislav Valant - 286.408 €
31.Zavarovalnica Triglav - Andrej Kocič - 285.998 €
33.Banka Celje - Niko Kač - 277.000 €
41.Maksima Holding - Miroslav Golubič - 251.099 €
47.Banka Celje - Dušan Drofenik - 239.000 €
48.Zavarovalnica Triglav - Borut Eržen - 238.862 €
51.Pozavarovalnica Sava - Zvonko Ivanušič - 235.880 €
57.Banka Celje - Viktorija Svet - 227.000 €
62.NLB - Miran Vičič - 222.238 €
68.NLB - Matej Narat - 213.346 e
76.Zavarovalnica Triglav - Vladimir Mišo Čeplak - 235.880 €
77.Maksima Holding - Milan Ževart - 196.027 €
79.NLB - Marjan Kramar - 190.904 €
84.Zavarovalnica Triglav - Tomaž Rotar - 179.588 €
95.Nova KBM - Matjaž Kovačič - 171.330 €
99.Ljubljanska borza - Marko Simoneti - 169.438 €

TOP 200
UPRAVE
1.NLB - 2.109.000 €
7.Banka Koper - 1.476.000 €
9.Gorenjska banka - 1.415.000 €
13.Probanka - 1.270.000 €
21.Hypo Leasing - 923.000 €
24.Pozavarovalnica Sava - 887.827 €
25.Zavarovalnica Maribor - 862.707 €
27.Faktor Banka - 847.000 €
29.ABanka Vipa - 797.000 €
33.Triglav zdravstvena zavarovalnica - 760.509 €
34.Vzajemna d.v.z. - 759.000 €
35.Banka Celje - 743.000
38.Zavarovalnica Triglav - 723.625 €
46.SKB Banka - 618.000 €
50.KD Življenje - 600.226 €
52.AdriaticSlovenica - 588.000 €
63.Unicredit Bank - 509.000 €
77.Generali - 427.905 €
78.Raiffeissen Banka - 421.000 €
80.Hranilnica Lon - 416.000 €
81.Skupna pokojninska družba - 408-620 €
86.Banka Sparkasse - 398.000 €
88.NLB Skladi - 394.391 €
90.Merkur zavarovalnica - 388.979 €
91.Bawag Banka - 383.000 €
92.Pošta Slovenije - 382.951 €
100.SID Banka - 362.000 €
102.Banka Volksbank - 356.441 €
105.KD Skladi - 352.878 €
112.Pozavarovalnica Triglav RE - 347.704 €
113.NLB Vita - 345.154 €
114.Pokojninska družba - 344.017 €
116.Nova KBM - 339.292 €
122.Triglav Naložbe - 302.657 €
129.PBS - 290.000 €
133.Delavska hranilnica - 283.000 €
144.SID kreditna zavarovalnica - 268.318 €
149.NFD Holding - 257.058 €
153.Ilirika DZU - 245.460 €
161.LHD Finance - 231.026 e
167.KBM Infond - 224.052 €
180.Perspektiva BPH - 204.000 €
186.Poteza Skupina - 193.692 €
197.A Bančna DZU - 185.426 €
198.Poteza Naložbe - 184.444 €
24ur.com/novice/gosp...neger.html
www.dnevnik. si/tiska...1042307553
www.dnevnik.si/tiska...10423 07572
www.dnevnik.si/tiska...1042307569
www.dnevni k.si/novic...1042308027

MINIMALNA PLAČA 2010
Zaradi dviga slovenske minimalne plače, bi bilo zelo zanimivo, če bi si ogledali nekaj primerov plač po do sedaj veljavnih kolektivnih pogodbah v slovenskem zavarovalništvu, posebej zato, ker jim gospodarji grozijo, da so še vedno previsoke, posebej ob spremembah kolektivnih pogodb tudi v bančnozavarovalniških skupinah ter napovedanemu še kar množičnemu mehkemu odpuščanju:
* Triglav d.d.
- povprečna plača zaposlenih (brez zastopnikov) - 1.760,00 €
- povprečna plača zavarovalnih zastopnikov - 2.513,00 €
- povprečna plača vseh zaposlenih - 2.002,00 €
* Adritic Slovenica d.d.
- povprečna plača zaposlenih (brez zastopnikov) - 1.562,00 €
- povprečna plača zavarovalnih zastopnikov - 1.595,00 €
- povprečna plača vseh zaposlenih - 1.572,00 €
Posebej pa so lahko zaskrbljujoči tudi dogodki v bančnozavarovalniških skupinah, saj tam grozijo z ukinitvami tako dodatkov za malice, kot dodatkov na delovno dobo, kot tudi regresov...

KRUTA REALNOST

Nedvomno pa ostaja sedaj tudi aktualno vprašanje organiziranosti in tudi stanovske pripadnosti vseh oblik posredništva ali zastopstva, ki kar kliče po neodvisnem združenju premoženjskih svetovalcev,ki bo združilo vse in to neglede za katero zavarovalniško ali bančno institucijo, kdo kaj dela, za zaščito cene njihovega dela, statusa, integritete, spoštovanja in tudi spoznanja, da si poklic premoženjskega svetovalca, še vedno ni zaslužil mesta v standardni klasifikaciji poklicev v Sloveniji...že nekajkrat se je tudi poskušalo z njihovo ustanovitvijo, saj še sedaj hranim pisma g.Mitje Glavnika ob njihovemu ustanavljanju, a do realizacije ni nikoli prišlo. Ob tem pa se spomnem tudi pisanja v Kapitalu, kjer je bila na drugi način predstavljena problematična zavarovalniška produkcija takratnih življenjskih zavarovanj in so avtorje raznih sestavkov, zavarovalnice dobesedno raztrgale. In to zato, ker so se upali pisati na drugi način tisto, kar je pri nas še vedno tabu tema, že vse od začetka devetdesetih let. Zavarovalniške in bančne ponudbe so v večini primerov zelo podobne in tudi pri naložbenih zavarovanjih se situacija ni kaj prida izboljšala, saj se podatki in njihovi stroški, čeravno bi morali biti javno objavljeni, še vedno skrivajo ali prikrivajo. Povsem zavajajoči so tudi informativni izračuni, ki so dostopni tudi zavarovancem, saj se je njihovo verodostojnost in dejansko stanje, videlo in tudi občutilo predvsem v žepih zavarovancev. Da ob tem ne govorimo o brezglavem prekinjanju večletnih polic, brez upoštevanja vseh izstopnih provizij ter davčnih obremenitev.
Zato bi bilo tudi dobro pogledati v takratno revijo Kapital začenši s številko 33. izdano Avgusta 1992,pod naslovom:˝Kdo služi z življenjskimi zavarovanji˝ter kasnejših izdajah:˝Alternative življenjskemu zavarovanju˝,˝Življenjsko zavarovanje - slaba naložba˝,˝Življenjsko zavarovanje ali obveznice˝,˝Pasti življenjskih zavarovanj˝ ter kasnejši odgovor iz zavarovalnice Triglav:˝Pasti pri analizi življenjskih zavarovanj˝. Zato so, in ne samo v takratnem času hoteli obračunavati s samimi pisci bolj problematičnih člankov na tematiko življenjskih zavarovanj. To se je tudi kazalo skozi leta razvoja teh zavarovanj in tako sama zavarovalniška zaverovanost v samo svoj prav, ni sprejemala in tudi še sedaj ne sprejemajo nobene kritične misli o ponudbi njihovih produktov in to jemale kot nekaj samoumevnega in dobrega za osveščenost potrošnikov. Saj je namreč čas od prve ponudbe fond police v Sloveniji, ki sega v leto 2001, še vedno prekratek, da bi lahko danes sodili o njihovi kvaliteti naložbenih polic, saj ni minilo še niti eno desetletno obdobje (ne)obdavčenja od njihove prve sklenitve. V tem obdobju bi lahko tudi vpričo kriznih razmer, že enkrat objavili številke, ne samo rekordno sklenjenih polic temveč tudi rekordnih padcev in tudi rekordnih izstopov iz njih.
Dejstvo tudi ostaja, da v Sloveniji (še) nimamo šole, ki bi zadovoljivo usposabljala vse znanja željne, bodoče zavarovalniške ali bančnozavarovalniške kadre in se vse znanje tega področja črpa iz natisnjenih brošur, ki so jih spisali razni člani vodstev slovenskih zavarovalnic. Morda se temu cilju sedaj približuje tudi GeaCollege, ki ponuja usposabljanje za premoženjskega svetovalca in obsega šolanje tako zavarovalniških, bančnih, brokerskih in tudi podjetniških veščin, saj naj bi v letu 2010 zaživel tudi ta študij na omenjeni šoli. Veliko je bilo tudi govora o neodvisnosti od finančnih institucij, a je pred kratkim eden vidnih premoženjskih svetovalcev, ki ima za seboj tudi nekaj uspešnih knjig, omenil, ˝da se lahko hitro znajdemo v konfliktu s poslovnimi partnerji, ponudniki finančnih produktov, ki bi zelo hitro prekinili pogodbo in s tem provizije, za vsakršno bolj glasno kritiziranje produktov ali poslovne politike˝. Nedvomno ne bo dovolj še tako dobra klasifikacija in primerjava vseh mogočih produktov, ki bi naj temeljila na nezavajujočih podatkih in dejanski uporabnosti ter potrebah potencialnih potrošnikov, temveč tudi spoznanje, da mora potencialne posrednike konec koncev plačati stranka sama, ne pa tako kot do sedaj, ko jih plačajo finančne institucije ob hkratnih njihovih trditvah, da so vedno neodvisni in da delajo izključno in samo v dobro stranke. Za to je potrebna tudi normalizacija finančnega trga v Sloveniji, saj še vedno obstaja, tako kot se je slikovito izrazil predsednik Uprave Slovenice d.d., Zvone Ivanušič, ˝veliko kanibalizma med zavarovalnicami˝. Da vsi skupaj nismo kaj prida storili zase in s tem tudi za druge, pa nam vsakodnevno govorijo neprimerni in luknjasti portfelji, neprimerno nizke osebne zavarovalne vsote, neprimerna zavarovanja hiš in stanovanj, kar je bilo vidno v lanskoletnih in letošnjih ujmah, neprimerni odzivi tako upravljalcev in bančnikov, neprimerno veliko izvržb in dražb osebnega premoženja, neprimerno število osebnih stečajev,...

Zadnjič je k meni prišla ena agentka, ki je trdila, da vse imam le še življensko zavarovanje mi manjka. Bolj kot sem ji jaz razlagal, da jaz tega ne potrebujem bolj me je prepričevala. Potem sem ji pa postavil par vprašanj na katere mi ni znala odgovoriti in potem sva hitro zaključila.

Eno do vprašanj je bilo tudi, če mi lahko lahko pove koliko je ta zavarovalniška hiša udeležena v Grških, Španskih, Italijanskih skladih, obveznicah itd...

Ni imela pojma. Potem sem jo vprašal kako mi lahko svetuje in zatrjuje, da je v tej zavarovalniški hiši moj denar dobro in varno naložen, če sploh ne ve kaj tam z mojim denarjem počnejo?

Na koncu pa sem ji še rekel, da si full želim zavarovati ampak, da nimam deanrja. Pa če bi ona meni plačevala premije, na koncu bi si pa midva razdelila dobiček, fifty fifty. Pa je spakirala kufre in odšla.

Tole sem že zadnjič pisal, pa pošiljam še enkrat:

Ta naložbena življenjska zavarovanja so en velik nateg za rajo in se ne splačajo skoraj pod nobenim pogojem. Mojo taščo so že 2x nategnili zastopniki iz podjetja Finmart d.o.o. Pokličejo po fiksnem telefonu se ji najavijo in ji prodajo naložbeno življenjsko zavarovanje. V resnici ji sploh niso povedali, kaj sklepa, drugič je mislila, da sklepa nek aneks k prvi pogodbi. Potem sem jaz usedel in malo pregledal, kaj so ji prodali. Obakrat je šlo za 10 letno naložbeno življenjsko zavarovanje vezano na vzajemne sklade. V 10 letih bi vplačala na eno polico 2100 EUR, ob donosu 4% na leto, pa ven pobrala okrog 1200 EUR. Če vmes umre, dobi 1000 EUR. Skratka v primeru smrti je na nuli, drugače, pa čista izguba. Potem sem preveril še pri sodelavcu, kjer ima malo boljšo zadevo, pa vendar se mu ni izplačalo. Življenjsko zavarovanje bi lahko sklenil posebej za primer smrti, preostali znesek pa nalagal v vzajemne sklade. Tako bi lahko kadarkoli prišel do denarja in tudi mesečni znesek prilagajal, glede na zmožnost plačila, tako pa je zavezan plačevati 10 let in hkrati do denarja vmes ne more. Prav tako ne more spremniti naložbenega portfelja. Edina morebitna prednost, je da dobiček ni obdavčen, pri vzajemnih skladih bi po 10 letih moral plačati 10% davka na dobiček.

Skratka toplo odsvetujem vsem. Če že, potem naj se zavaruje čisto klasično za primer smrti in invalidnosti in to je to. Pa zavaruje naj se tistega, ki preživalja druge, se pravi, očeta in mamo in to v znesku, ki pokrije njegovo izgubo dohodka. Prevečkrat se ljudje zavarujejo glede na neko sentimentalno vrednost. Če ima oče 2x tako plačo kot mama, naj bo tudi njegova premija 2x višja od mamine. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi dohodek, ki ga npr. otrok dobi v obliki pokojnine in višje otroške dodatke, tako da ni potrebno zavarovati čisto celotne izgube dohodka. Poleg tega, pa ne sklepajte nobenih računov za otroka in podobnih non-sensov, če sta oba pratnerja relativno normalna. V primeru smrti zakonca z denarjem otroka potem razpolaga CSD. Meni se je to zgodilo in potem moji niso mogli delnic prodati, ker so potrebovali dovoljenje od centra za socialno delo.

omenjena firma je kar na slabem glasu, nekaj bo na tem - znancu so podelili nekakšen darilni bon, ko je bilo leto naokrog in čas za vnovčit, se pa noben ni javil na telefon...

nisem pa čisto prepričan, če ti povsem veš, o čem govoriš: v 10 letih vplačanih 2100 EUR, to ni baš neka polica, to je manj kot 20 EURov na mesec; pa saj ni tako dolgo nazaj, ko je bila objavljena ena primerjava teh zavarovanj, pa to so bili zneski od 30 ali 40 EUR pa dalje, če se dobro spomnim; pa saj nema veze, ko se ne spomnim zdajle, kje sem to bral

sem pa strinjam, nedopustno, da zavedejo, da gre za aneks k prvi pogodbi, čisti BS; in se ne strinjam, da je za odsvetovati vsem - za nekatere je kul, da imajo kaj podobnega sklenjenega, sploh z upoštevanjem izpada dohodka, kot opisuješ - tudi sam gledam tako, da če sem en mesec na bolniški, bo 15. precej manj na TRR, položnice bodo pa prišle iste

NALOŽBENA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA

Plačali ste sendvič, dobili pa suho žemljo! So naložbena življenjska zavarovanja res rešitev za vse naše težave, kot pogosto zatrjujejo zavarovalnice in banke? V ZPS smo vzeli pod lupo ponudbo tovrstnega zavarovanja in jo primerjali z drugimi naložbenimi rešitvami. Rezultat ni navdušujoč, dvomljive trženjske prakse pa še povečujejo skrb za interes potrošnikov.

˝ Če bi zastopnik pravilno in v celoti predstavil zavarovanje, se gotovo ne bi odločila za tako obliko varčevanja!˝, je izjavila potrošnica, ki je v dobri veri, da se odloča za primerno varčevanje za prihodnost, sklenila naložbeno življenjsko zavarovanje. Po nekaj letih varčevanje je zgroženo ugotovila, da vrednost njenega premoženja znaša le nekaj več kot 900 €, čeprav je do sedaj vplačala đe skoraj 2.500 €. Ko je povprašala, zakaj je stanje takšno, je bila prvič seznanjena z vsemi stroški, ki zmanjšujejo vrednost njenega premoženja. Njena zavarovalna pogodba ni vsebovala niti vseh predpisanih sestavin. Od zavarovalnice je zahtevala natančnejšo obrazložitev, prekinitev pogodbe in povrnitev neupravičeno zaračunanih stroškov, ta pa je vse njene predloge zavrnila.

˝ Želel sem imeti varčevalni račun brez tveganja, v enem letu pa se je vrednost premoženja povečala le za 20 €, čeprav sem vplačal skupaj za več kot 1.000 € premij˝, je razočaran ugotovil potrošnik. Zastopnik pa ni samo prepričeval potrošnika, kako primerna je takšna oblika varčevanja za njegove potrebe, ampak je z njim samovoljno sklenil pogodbo za 15 let, čeprav je potrošnik izrecno sklenil pogodbo za 10 let. Ko je potrošnik po nekaj letih ugotovil, da je na njegovem računu zgolj dobrih 3.000 €, čeprav je do takrat vplačal skoraj 6.000 € premij, se je odločil za prekinitev zavarovanja. Takrat je doživel šele pravi šok: ob odkupu zavarovanja so mu izplačali le slabih 2.000 €.
www.zps.si/o-nas/rev...Itemid=363
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=665
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=685
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=663

Sklenili ste naložbeno zavarovanje. Zavarovalnice smo prosili za ponudbe za 25 letno naložbeno življenjsko zavarovanje za 35 letnega moškega, ki želi zavarovati svoje najbližnje za primer svoje smrti za 20.000 € in lahko plačuje mesečno premijo 65 €.

1.scenarij - pri naložbi vztrajate do konca

Če imate ˝dolgo sapo˝ in pri naložbi vztrajate do konca, lahko pri predspostavljeni 4% donosnosti sklada pričakujete razplet, ki je prikazan v spodnji tabeli. Tistim, ki ne potrebujejo zavarovanja za primer smrti, se bo med tremi rešitvami, ki smo jih zapisali, najbolj izplačalo varčevanje v skladih. Ta rešitev je za dobroh 3.000 € boljša od drugih možnosti. Tistim, ki želijo ob varčevanju še dodatno zaščititi svoje najbližje, bo najbolj ustrezalo varčevanje v skladih z ločenim ˝riziko zavarovanjem˝. Produkta, ki jih ponujata dve zavarovalnici, se odrežeta skoraj tako dobro kot ločeni scenarij, druge ponudbe pa so že občutno manj donosne.

Prihranek po 25 letih, vplačana sredstva 19.500 €, predvideni donos 4%
* Vzajemni sklad - 32.455,21 €
* Vzajemni sklad in riziko zavarovanje - 28.989,46 €
* Triglav Flex - 28.505,00 €
* ERGO Moje življenje - 28.453,40 €
* NLB Vita Izbrana - 27.642,42 €
* Wienerstaedtische UFOS - 27.102,00 €
* Merkur Top Invest - 26.137,34 €
* Zavarovalnica Maribor ZM Prizma - 25.992,31 €
* Grawe Apollo PLUS - 23.901,00 €
* KD Življenje Fondpolica - 23.766,00 €

2.SCENARIJ: Zaradi nepredvidenih dogodkov želite iz naložbe izstopiti po 5 letih.

Četudi bi iz naložbe predčasno izstopili, jo bodo najbolje odnesli tisti, ki so sklenili ločeno varčevanje v skladih in ločeno zavarovanje. Po petih letih nobena zavarovalnica ne bo izplačala niti zneska, ki ste ga do izstopa vložili v naložbeno zavarovanje.

Prihranek pri predčasnem izstopu po 5 letih, vplačana sredstva 3.900 €, predvideni donos 4%:

* Vzajemni sklad - 4.232,58 €
* Vzajemni sklad in riziko zavarovanje - 3.780,66 €
* NLB Vita Izbrana - 3.218,13 €
* Triglav Flex - 2,827,44 €
* ERGO Moje življenje - 2.656,88 €
* Zavarovalnica Maribor ZM Prizma - 2.336,51 €
* Wienerstaedtische UFOS - 2.263,87 €
* KD Življenje Fondpolica - 2.204,73 €
* Merkur Top invest - 2.180,36 €
* Grawe Apollo PLUS - 1.826,06 €

3.SCENARIJ: zgodi se najhujše, po 15 letih nepričakovano umrete.

Tudi v tem primeru se izkaže, da naložbeno zavarovanj ni optimalna rešitev. Če zavarovanec umre v 15.tem letu trajanja zavarovanja, bo upravičenec dobil izplačano zavarovalno vsoto v višini 20.000 €. Tisti, ki bo sklenil ločena produkta za zavarovanje in varčevanje, pa bo dobil dvojno izplačilo: 20.000 € iz naslova ˝riziko zavarovanja˝, ob tem pa še vrednost premoženja iz vzajemnih skladov, v našem primeru torej skupaj več kot 30.000 €. Najmanj bodo dobili bližnji tistega, ki je varčeval le v skladu.

Izplačilo v primeru smrti po 15 letih

* Vzajemni sklad in riziko zavarovanje - 33.773,27 €
* Naložbeno življenjsko zavarovanje - 20.000 €
* Vzajemni sklad - 15.420,19 €

www.zps.si/o-nas/rev...Itemid=363
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=665
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=685
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=663

prvi copy paste, ki se mi ga je dalo prebrat! takoj sem dal plus

ker drugač bi jz to, kar je copy pasteano od drugod, prepovedal, ker je vedno nekaj vzeto iz konteksta, murje, ti si pa končno dal gor nekaj uporabnega